Na god sv. Gregorja Velikega, enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, sem se v mariborski stolnici srečal s katehistinjami in katehisti. Zbrali smo se ob Slomšku, ki si je kot katehet prizadeval otroke in mlade vzgojiti v veri. Da bi bilo delo v katehetskem vinogradu rodovitno, smo prosili Slomška in tudi sv. Gregorja. Današnji godovnjak je v maju 591 pisal svojemu prijatelju: »… Zdaj se zaganjajo valovi naravnost proti meni, zdaj se dvigajo peneče se morske grmade od strani, zdaj me preganja nevihta od zadaj. Ves iz sebe sem v vseh teh težavah prisiljen zdaj naravnati krmilo naravnost proti viharju, zdaj se z nagnjeno ladjo napošev izogniti pretečim valovom. Zdihujem, ko vidim, da se zaradi moje mlačnosti nabira na dnu voda pregreh in da v nasprotnem viharju hrešče in se lomijo že preperele deske. S solzami v očeh se spominjam ljubkega obrežja, kjer sem užival mir, in se zdihujoč oziram na suho zemljo, ki pa je zaradi viharja ne morem doseči. Ako me torej ljubiš, mi podaj v to valovje svojo roko, svojo molitev; ko me v mojih naporih podpreš, boš za pravšno nagrado prejel tudi sam več moči v svojih trudih …«
Tudi mi smo si na srečanju obljubili, da si bomo v valovih in nevihtah katehetskega leta podajali roko molitve in si tako pomagali priti na cilj – na suho zemljo, proti kateri peljemo poln čoln nam zaupanih otrok.
Nadškof je pri pridigi povedal:
Dragi katehetje, katehistinje in katehisti, lepo vas pozdravljam na začetku nove poti, ki jo predstavlja novo katehetsko leto.Ta pot ni čisto nova. Nova bo za vse tiste, ki bodo to letos prvič začeli obiskovati katehezo. Zadnji dve leti je bil zaradi korone čas prilagajanja in iskanja novih rešitev znotraj danih možnosti. Potrebna je bila iznajdljivost, pa tudi dodaten napor in delo. Hvala vam za trud in sodelovanje. Zadnje leto je zaznamovala in bogatila sinoda, ki je potekala v naši nadškofiji. Papež Frančišek nas je ob začetku sinodalnega procesa, ki se letos preveša v drugi del, izzval z vprašanjem: »Ali smo se pripravljeni podati na pustolovščino potovanja ali pa se v strahu pred neznanim raje zatečemo k izgovorom 'saj ni potrebno' ali 'vedno smo delali tako'?« Tudi katehetsko leto, ki je pred nami, je pustolovščina, saj gre za pot, ki je ne bomo hodili sami, ampak skupaj z župnikom, župnijo, z otroki in starši. Prvi sad sinode je vabilo, da tudi mi postajamo učenci sinodalnosti; to pomeni, da se med seboj pozorno poslušamo in se učimo iskrenega pogovora. Vsak sinodalni pogovor se začenja z molitvijo in poslušanjem Božje besede. To je tudi pot za vsako uro kateheze, ki ima za cilj graditi, utrjevati in poglabljati prijateljstvo z Jezusom na različnih stopnjah rasti v veri.
Pri krstu je bilo v nas položeno seme Božjega življenja. Da bo to seme enkrat dajalo, sta potrebna rast in zorenje. Kateheza pomembno prispeva k razvoju tega semena – Božjega daru vere, ki smo ga prejeli. Danes želim podčrtati tri stvari, ki nam omogočajo, da lahko rastem v veri:
- Postaviti Boga na prvo mesto – danes je mnoge strah, da bi to storili, ker se bojijo, da potem nič ne bo ostalo za njih, da bodo za nekaj prikrajšani. Resnica je drugačna: ko postavim Boga na prvo mesto, vse stoji na pravem mestu. Je pa res, da se spremeni odnos tako do stvari, kot do sočloveka. Moje življenje dobi globlji smisel in sem pripravljen na žrtve in odpovedi v luči večjih idealov.
- Vztrajnost – Vemo, da naše katehetsko delo spremljajo različne težave in omejitve. Nevarnost je, da nam kar hitro zmanjka volje, ali pa, da se naša zavzetost ohladi. Kateheza je vztrajna hoja za Gospodom, je odgovor na dar, ki nam je bil podarjen. Treba je vztrajati, če želimo, da se pokažejo sadovi, ki niso takoj vidni.
- Pogum, ki je tesno povezan z iskanjem in razločevanjem. Pot se bo vedno našla. Tudi v navideznem neuspehu se najde rešitev, če smo pripravljeni potrkati na vrata Njega, ki je naša moč. Bog nas ne pušča samih pri našem katehetskem poslanstvu.
Kaj danes najbolj ogroža katehezo in kakšne so morebitne rešitve?
- Da so otroci zelo zasedeni z zunajšolskimi dejavnostmi. Te imajo cilj razvijati spodobnosti na posameznih področjih.
- Potrudimo se pokazati, da kateheza ni na istem nivoju z drugimi dejavnostmi, saj otrok ne usposablja zgolj za eno področje življenja, ampak daje smisel in pomen celotnemu življenju.
- Nevarnost je, da kateheza postane teorija, ki z življenjem nima veliko ali nič skupnega. Zato se potrudimo narediti katehezo kar se da življenjsko. V katehezi naj bodo prisotna pričevanja, naj mladi slišijo, kaj se zgodi, ko srečam Kristusa, kako se to potem odraža v mojem življenju, kaj postane drugače, lepše, plemenitejše. Drage katehistinje, katehisti in kateheti, prosim vas bodite osmi zakrament. Tem mladim smo vrata v skrivnosti naše vere. Vaše pričevanje je seme tem mladim kristjanom.
- Sveto pismo naj bo redni spremljevalec na poti zorenja in rasti naše vere. Največja napaka je, da izročimo Sveto pismo birmancem pri birmi kot spomin in ostane skrit zaklad, na katerem se nabira prah.
- Kateheza je tudi uvajanje v zakramente, še posebej spoved in sv. mašo. V bližnjo pripravo na zakrament svete spovedi in svete evharistije je potrebno vključiti duhovnika, da kot služabnik teh zakramentov predstavi in uvede otroke v ta zakramenta. Uvajanje pa naj ne bo samo v letu priprave na prejem zakramenta, ampak naj se ponavlja leto za letom. Priprava na sveto spoved in spoved na začetku leta, pred božičem in veliko nočjo so poti, kako otrokom pomagati živeti iz zakramentov. Prav tako vas vabim, da otrokom razlagate liturgični koledar, praznike, svete čase in predvsem simbole. Samo na ta način bo svet prostor za njih postajal domač. Želim, da to novo katehetsko leto vzamete kot dar, kot izziv in priložnost.
Danes ste tukaj, da prejmete blagoslov in spodbudo, da ta pot, na katero stopate skupaj z župnikom, starši in otroki, obrodi bogate sadove, ki pa dostikrat niso takoj vidni. Je bolj sejanje, kot žetev. Zato sta potrebna zaupanje in pogum.
Zbrani smo v Slomškovi stolnici, ob Slomšku, ki je bil izreden katehet, saj se je zavedal, da kateheza ni samo posredovanje znanja o Bogu, ampak uvajanje v odnos z Bogom, ki je nekaj živega in življenjskega.
Naj vas spremlja s svojim vzgledom in podpira s svojo priprošnjo.
Amen
