ekumenizemV prostorih Zavoda Antona Martina Slomška na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška so se v sklopu Tedna molitve za edinost kristjanov na okrogli mizi zbrali predstavniki krščanskih cerkva, ki delujejo na območju mariborske nadškofije. Pravoslavno cerkev je zastopal paroh Milan Jovanović, evangeličansko cerkveno občino duhovnica, mag. Violeta Vladimira Mesarič, binkoštnike pastor, g. Srečko Krajnc, Katoliško cerkev pa sta zastopala nadškof msgr. Alojzij Cvikl DJ in nadškofijski referent za ekumenizem, g. Igor I. Novak. Srečanje, ki je potekalo pod naslovom »Mladi in ekumenizem«, se je začelo s pozdravom povezovalca programa, g. Klemna Gartnerja, ki je v uvodnih besedah poudaril, da se to srečanje odvija na »hodniku«. To ni slučajno, to je namensko, saj hodnik predstavlja prostor srečanja, kjer se vsi počutimo doma, četudi nismo tam doma. Hodnik je prostor hoje in iskanja gradnje odnosov. Prav to smo ta večer počeli. Referent za ekumenizem, g. Igor I. Novak, je sodelujoče predstavil in izrazil hvaležnost, da so se srečanja udeležili tudi mladi iz srbske pravoslavne cerkve.

Po uvodnem pozdravu so predstavniki cerkva zmolili molitev. Mladi s pravoslavnim parohom so molitev zapeli. Sledil je pogovor, v katerem so navzoči predstavili svoje poglede na vero, Kristusa in predstavili svojo skupnost vernih. Zanimivo je bilo slišati njihov pogled na vero, ki brez izjeme temelji na osebnem izkustvu. Mladim niso vere predstavili z dogmatičnimi teorijami, ampak umeseno v njihovem telesu. Drugo vprašanje je bilo pastoralne naravne, saj je voditelja zanimalo, kako bi mladim predstavili Jezusa. Kdo je zame Jezus? Tudi tukaj so se vsi izognili katekizemskim odgovorom in odgovarjali iz sebe. V tretjem delu so predstavili svoje skupnosti, v katerih se vsem v izziv postavlja vprašanje, kako nagovoriti mladega človeka. Kako pokazati lepoto, vero in resnico Jezusa Kristusa. Zadnji del srečanja smo namenisvojimu po skupinah, kjer so se mladi spoznavali in drug drugega bogatili s svojimi pogledi na vero.

Letos, 21. novembra, bo minilo 60 let od razglasitve Odloka o ekumenizmu (Unitatis redintegracio). Koncilski odlok je slikal na širokem platnu in poudarjal pomen cerkvene sprave s pravoslavnimi cerkvami krščanskega Vzhoda ter ekumenskega sodelovanja s protestantskimi cerkvenimi skupnostmi na razdrobljenem krščanskem Zahodu. Unitatis redintegratio ni poskušal v celoti razviti teologije Cerkve; to je bilo storjeno že v dokumentu Lumen gentium. Raje se je posvetil zdravljenju krščanske razdeljenosti, žalostnega dejstva, ki "čisto gotovo nasprotuje Kristusovi volji, je svetu v pohujšanje in v škodo najsvetejši stvari, namreč oznanjevanju evangelija vsemu stvarstvu" (Uvod v E,1). V odloku je poudarjeno, da se ploden ekumenizem začne z zdravo ekumensko teologijo, ki ima korenine v zgodovini odrešenja.

Danes smo na ekumenskem srečanju z mladimi počeli prav to, k čemur nas spodbuja Odlok: "Pri ekumenskem delu morajo katoliški verniki biti brez dvoma polni skrbi za ločene brate; molijo naj zanje, razgovarjajo naj se z njimi o cerkvenih zadevah, naredijo naj k njim prve korake. Predvsem pa morajo iskreno in pazljivo premisliti vse, kar je treba prenoviti in uresničiti v sami katoliški družini, da bo njeno življenje zvesteje in jasneje pričalo za nauk in za ustanove, ki smo jih po apostolih prejeli od Kristusa." V duhu sinodalnosti smo delali prav te korake edinosti.