V sredo, 29. maja 2024, se je v bolnišnici v Rakičanu pri Murski Soboti izteklo zemeljsko življenje duhovnika Stanislava Milošiča. Njegova življenjska in duhovniška pot je bila pestra; tudi zaradi preizkušenj na njegovi življenjski in duhovniški poti.
Rojen je bil 28. oktobra 1954 v župniji sv. Andraža v Halozah (Zg. Leskovec). Po končani osnovni šoli je z namenom, da postane duhovnik, vstopil v Slomškovo dijaško semenišče v Mariboru in bil vzoren dijak na mariborski Drugi gimnaziji. Po zaključeni gimnaziji je zaprosil za vstop v bogoslovje in postal študent Teološke fakultete v Ljubljani in Mariboru. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija 1980, je v mariborski stolnici prejel mašniško posvečenje.
Prvo leto po mašniškem posvečenju je bil kaplan v župniji Maribor - Brezje, nato 3 leta kaplan v župnijah Kidričevo in na Polenšaku. Od tam ga je pot vodila k Sv. Tomažu, kjer je bil najprej kaplan, kmalu nato župnijski upravitelj in nazadnje župnik. Zaradi zdravljenja od alkoholizma je moral nastopiti bolniški dopust. Po bolniškem dopustu je bil eno leto kaplan v Šentjurju pri Celju, a sledil je znova bolniški dopust. Leto dni je nato bil še župnijski upravitelj pri Sv. Lenartu nad Laškim, za tem pa je spet nastopil daljši bolniški dopust, ki je bil pravzaprav tavanje brez pravega doma. »To je bil čas preizkušnje zanj in njegovo duhovništvo«, je povedal nadškof Alojzij Cvikl pri pogrebni sv. maši.
Slednjič mu je vendarle bilo dano, da je zbral pogum in se je dvignil iz brezna osebnega propadanja. Sam je v zadnjih letih večkrat povedal, kako hvaležen je Bogu, ki je dopustil, da ga je splet okoliščin, četudi je šlo za prometno nesrečo, pripeljal v Beltince, v Dom Janka Škrabana. V tem domu je okreval in se hkrati čutil sprejetega. Tako mu je bilo omogočeno, da je spet mogel dostojno zaživeti in ponovno delovati kot duhovnik. Zdravje mu sicer ni dopuščalo, da bi še mogel samostojno prevzeti vodenje kakšne župnije, je pa z veseljem in rad pomagal, po svojih močeh v župnijah Beltinci in Dokležovje.
Pogrebno sveto mašo in pogrebni obred je v petek, 31. maja 2014, v Beltincih, vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Pri somaševanju se je pridružil še soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf in 25 duhovnikov. O njegovi sprejetosti in priljubljenosti med ljudmi najlepše izpričuje dejstvo, da so verniki, kljub delavniku, dodobra napolnili prostorno župnijsko cerkev v Beltincih. Več vernikov, njegovih znancev iz časa mladosti, je prišlo na pogreb tudi iz rojstne župnije sv. Andraža v Halozah. Beltinski župnik Boris Kučko je v začetku pogrebne sv. maše podčrtal, da je bil duhovnik Stanislav vseh 16 let, ki jih je preživel v Domu Janka Škrabana, zanesljiv in zgleden duhovnik. Prav tako je izpostavil, da je bil pokojni duhovnik »pričevalec Božjega usmiljenja in spreobrnjenja.« Omenil je tudi, da je znal za majhne pozornosti pokazati veliko hvaležnosti.
Po pogrebni sv. maši v župnijski cerkvi so pokojnega duhovnika Stanislava Milošiča v sprevodu, ter ob prepevanju 51. psalma pospremili na beltinsko pokopališče. V duhovniškem grobu v Beltincih, skupaj z drugimi pokojnimi sobrati in verniki čaka dan vstajenja.