Iz Nemčije, kjer je v kraju Kaufbeuren, v tamkajšnjem Domu za starostnike nazadnje živel, je prišla vest, da je v soboto, 27. januarja 2024 tam dokončal tek zemeljskega življenja duhovnik mariborske nadškofije, zlatomašnik dr. Aleksander Rajšp.

Rojen je bil 18. avgusta 1939 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Otroštvo in mladost je v krogu družine preživel v župniji sv. Jurija v Slovenskih goricah, kjer je tudi obiskoval Osnovno šolo. Po končanem četrtem razredu se je vpisal na mariborsko klasično gimnazijo, kot sam zapiše, z namenom, da postane duhovnik. Temu življenjskemu cilju je sledil skozi vsa dijaška leta. Tako je v začetku oktobra 1958 vstopil v bogoslovje v Ljubljani. Po končanih dveh letih študija teologije in po odsluženi vojaščini pa so ga predstojniki poslali na nadaljnji študij v Rim, kjer je bival v zavodu »Germanik« in na rimski Gregorijanski univerzi dokončal, najprej osnovni teološki študij. V Rimu je bil 10. oktobra 1966 posvečen v duhovnika in posvečenju nadaljeval s teološkim študijem.

Po doseženem licenciatu iz filozofije v Rimu, ga je pot vodila na inštitut Lumen vitae v Bruselj, kjer je opravil specializacijo iz pastoralne teologije, nato v Nemčijo. Na univerzi v Trierju je leta 1979 dosegel doktorski naslov. Čeprav je bil v širši slovenski javnosti manj poznan, je bil duhovnik Aleksander pronicljiv teološki mislec. Svoje teološke poglede je povzel v knjigi »Duhovniki in laiki«, ki je leta 1882 izšla pri nemški založbi Patmos, v zbirki »Teološke perspektive problemov sedanjosti«.

Kot duhovnik je več let deloval v župniji Mutscheid, v nadškofiji Köln. Od tam se je preselil na Bavarsko in za nekaj časa prevzel vodstvo župnije Zellerberg, v škofiji Augsburg. Iz zdravstvenih razlogov se je žal moral umakniti iz aktivnega dušnega pastirstva in je stopil v predčasni pokoj. Ustalil se je v kraju Kaufbeuren, kjer je zadnja leta nemočen in priklenjen na bolniško posteljo postal na prav poseben način deležen Jezusove daritve na križu.

Sam je izrazil željo, da bi bilo njegovo zadnje počivališče v njegovi rojstni župniji, pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Njegova želja je izpolnjena. Na dan pogreba, v soboto, 3. februarja 2024, so v župnijsko cerkev pri sv. Juriju v Slovenskih goricah poleg sorodnikov pokojnega prišli tudi še drugi verniki in znanci. Pogrebno sv. mašo in pogreb je ob somaševanju duhovnikov lenarške dekanije vodil generalni vikar Janez Lesnika. Telo pokojnega zlatomašnika je položeno v duhovniški grob ob župnijski cerkvi pri Sv. Juriju, kjer čaka vstajenja.  

Molimo, da bi se mu po Božji dobroti izpolnilo, kar je kot duhovnik veroval, oznanjal, in po čemer je v globini svojega srca hrepenel!