Knjiga drevoTI ROD MOJ, MILI ROD …
RODOSLOVNE RAZISKAVE IN ARHIVSKO GRADIVO

Rodoslovne raziskave spremljalo človeka že od antičnih časov do današnje dobe. Ljudje se za svoj rod zanimajo iz različnih razlogov. Danes je najmočnejši motiv za tovrstne interese moderni način življenja, ki na področju družbenih stikov zmanjšuje pomen širše družine na minimum. Namesto tega so človeške interakcije osredotočena na poslovne stike (sodelavci) in prostočasne dejavnosti (prijatelji), sorodstveni vezi pa so vse manj pomembne. Kakršnikoli že so posameznikovi motivi za raziskovanje svoje rodbine, pri raziskovanju se bo vsak rodoslovec srečeval z istimi vprašanji.


Za iskanje rodoslovnih podatkov imamo na razpolago več metod. Začetek je seveda lastni spomin oz. pomnjenje. Sledijo spomini naših poznanih sorodnikov in njihovih znancev, nato družinska dokumentacija, intervjuji, časopisi.... pomembno je, da že te podatke smiselno uvrstimo v pravilni red.


Osnova rodoslovja je tako imenovano rodoslovno drevo, s čimer mislimo jasen shematski prikaz sorodstvenih povezav med osebami (predniki). Poleg tega lahko vodimo opisni del rodovnika, kamor vnesemo vse druge podatke o prednikih (način preživljanja, opisi domovanj, premoženja, opisi krajev ipd.)


Ko izčrpamo te primarne vire se šele obrnemo k arhivskemu gradivu. Pojem arhivsko gradivo ljudje razumemo različno. V posamezne definicije arhivskega gradiva se ne bomo spuščali. Omenil bom samo najsplošnejšo definicijo ki pravi, da arhivsko gradivo zajema zapise nastale pri poslovanju pravnih ali fizičnih oseb, in to pri komerkoli, kadarkoli in kjerkoli ter ima trajen pomen za znanost ali kulturo.


Ko smo tako široko omejili pojem arhivskega gradiva se moramo vprašati, v katerih arhivskih virih se kažejo sledovi človekovega življenja.
Danes o posamezniku pričajo upravne listine, zdravstvene kartoteke, šolske kartoteke, službene evidence, posestne listine, osebna korespondenca ipd.
V preteklosti pa imamo na razpolago mnogo manj, saj večina ljudi za sabo ni pustila bogate pisne dediščine.

Za številni posamezniki je ostal le skromen zapis o njihovem življenju – to je zapis v matičnih knjiga. Ravno te so najbolj univerzalno gradivo, saj je bil v njih vpisan vsak posameznik, ne glede na njegovo premoženje, izobrazbo, poklic ali ugled.
In zato bom moje predavanje osredotočil prav na matične knjige, ki so najpomembnejše gradivo za vsakega rodoslovca.


Najprej nekaj dejstev o matičnih knjigah, ki bodo morda koga razočarala. Na našem ozemlju so se prve matične knjige praviloma pojavile šele v začetku 17. stoletja. Poznamo tri vrste matičnih knjig: krstne oz. rojstne matične knjige, poročne in mrliške matične knjige. Načeloma velja da so matične knjige od začetkov do leta 1784 pisali v latinščini v tako imenovanem opisnem načinu, od leta 1784 do 1918 pa v nemščini v tabelarični obliki. Za območje Prekmurja so knjige v latinščini in madžarščini, za Primorje pa tudi v Italijanščini.


Ali ti pomeni, da se ljubiteljski raziskovalec z tem gradivom ne znajde? Ne! Relativno hitro lahko vsak rodoslovec spozna osnovna načela dela z matičnimi knjigami; s pomočjo priročnikov, slovarjev in seveda arhivistov pa bo znal podatke poiskati in ustrezno razbrati. Velja pa eno pravilo, da sta potrebna čas in potrpljenje. Pomaga pa tudi želja po izobraževanju.
Matične knjige hranijo arhivi in upravne enote.

Načeloma velja da so matične knjige od začetkov do leta 1784 pisali v latinščini v tako imenovanem opisnem načinu, od leta 1784 do 1918 pa v nemščini v tabelarični obliki. Za območje Prekmurja so knjige v latinščini in madžarščini, za Primorje pa tudi v Italijanščini.

Knjiga šmarje

Knjiga Bistrica

RodovnikPraktičen primer raziskovanja


Pogledali si bomo prve  korake iskanja na primeru pravnika, narodnega buditelja in politika Janka Serneca st. Kot izhodišče za iskanje rodoslovnih podatkov na podlagi arhivskega gradiva moramo imeti nek začetni, točen podatek. V tem primeru je ta podatek vzet iz njegove biografije, kjer piše, da je rojen 19. 10. 1834 v Slovenski Bistrici.


V krstni knjigi najprej preverimo ta podatek. Matične knjige so zmeraj pisane v kronološkem zaporedju, torej knjigo prelistamo, da najdemo ustrezen datum. Lahko pa iščemo s pomočjo indeksa! Če podatki držijo, bo iskanje enostavno. Seveda moramo vedeti, da dejansko ne bomo našli vpisa za Janka, saj se imena praviloma nahajajo v nemški, pred tem pa v latinski obliki. Torej bo vpisan JOHANN. Prav tako so zapisi priimkov večinoma le približni. Vidimo, da je priimek zapisan kot SERNITCZ.

Ob istem vpisu najdemo še podatke o njegovih starših. To sta Johann Sernetz, nepremičninski posestnik in Johanna roj. Reybauer. Vpisani so tudi krstni botri. To je torej dokumentiran podatek, ki ga vpišemo na rodoslovno drevo.

 

Vpis Sernec

Valpurga

Lotimo se iskanja njegovih sorojencev. Ker ne vemo datumov njihovega rojstva pregledamo imensko kazalo k primerni matični knjigi in enostavno pregledamo vse vpise z iskanim priimkom. Hitro najdemo prvi vpis – Sernitz Valpurga str. 23. Preverimo vpis in ugotovimo, da je bila rojena 26. 2. 1836 in da so starši enaki. Torej gre za njegovo sestro.
Podatek spet vpišemo na rodoslovno skico.

Sedaj bomo skušali iti generacijo nazaj. O Johannu Sernezu in Johanni Reybauer nimamo drugih podatkov, kot da sta bila leta 1834 že poročena in se jima je rodil sin. Najzanesljivejša pot je, da skušamo poiskati njuno poroko. Vzamemo poročne knjige in pregledamo imenska kazala. Najprej iščemo v isti župniji, nato iskanje razširimo na sosednje župnije. V našem primeru iskanje ni obrodilu sadu.


Imamo pa pri rojstnem vpisu k sreči nek namig, namreč, da je krstni boter mlinarski mojster v Mariboru. Ker obstaja neka – verjetno sorodstvena – povezava z Mariborom preiščemo tudi matične knjige za Maribor.
Na indeksu k poročni knjigi najdemo vpis poroke Johanna Serneca na str. 405. Vpis nam pove še veliko več o iskanih osebah. Najdemu njuno starost, poklic, naslov, podatke o starših. Sedaj lahko na naš rodovnik vpišemo tudi te podatke.

Ugotovimo, da sta se 8. 1. 1834 poročila


Johann Sernetz, mlinarski mojster iz Slovenske Bistrice, zakonski sin Franca Serneca – mlinarskega mojstra in njegove žene gospe Josefe Wreger – oba še živa, star 28 let
in
Johanna gospoda Franca Reybauerja krznarskega mojstra in žene Johanne roj. Forsthuber, stara 27 let.

Poročna maribor