Analiza rezultatov
vprašalnika o spletni objavi starejši matičnih knjig
Nadškofijskega arhiva Maribor
ter glasovanja za prednostni seznam skeniranja matičnih knjig

I. Uvod
Spletna anketa je bila aktivna od 12. – 28 februarja 2021. V tem času je anketo reševalo 158 anketirancev od tega je bilo 139 veljavno izpolnjenih vprašalnikov (sistemska izločitev neveljavnih, podvojenih in nedokončanih uporabnikov).
II. Analiza podatkov
Prva štiri vprašanja so se nanašala na uporabo matičnih knjig za raziskovanje. Skoraj vsi vprašani podpirajo objavo starejših matičnih knjig na spletu (99%). Večina je po matičnih knjigah raziskovala že pred objavo na spletu (71%), veseli pa nas, da je nekaj tudi novih raziskovalcev (24%). Skoraj vsi vprašani, so že uporabljali spletni portal Matricula Online in na njemu brskali po knjigah mariborske nadškofije.

Po pričakovanju je največ vprašanih matične knjige uporabljalo za iskanje rodoslovnih podatkov (90%). Ker je pri vprašanju bilo možnih več odgovorov, smo ugotovili, da poleg rodoslovja uporabniki iščejo tudi podatke za urejanje pravno-upravnih zadev (11%), kar 27% pa je uporabnikov za znanstvene, študijske in šolske projekte.

Večina vprašanih je podala prav dobro ali odlično oceno za delovanje in uporabnost spletnega dostopa. Glede splošnega zadovoljstva, opisa župnij in preglednosti strani prevladuje ocena 5 – zelo uporabno. Pri vprašanju glede hitrosti in obsega gradiva pa prevladuje ocena 4 - zelo uporabno kljub pomanjkljivostim.

Pri iskanju pravega gradiva večina vprašanih uporablja seznam župnij (51% skoraj vedno), temu sledi iskanje s pomočjo zemljevida (32% skoraj vedno) najmanj pa s pomočjo krajevnega iskalnika.

Pri vprašanju o pomanjkljivostih spletnega dostopa, kjer je vsak lahko izbral več možnosti, je največkrat navedeno pomankanje gradiva (79%). Veliko vprašanih moti nerazumljiv jezik ali pisava (27%), petina pa ni opazila večjih pomanjkljivosti (20%). Navedeno je bilo tudi nekaj predlogov za izboljšanje – nekatere bomo lahko uresničili v prihodnosti (npr. črke pri indeksih, navedba maternih župnij pri opisu), nekatere žal ne (indeksacija oseb).

O dopolnjevanju zbirke obstaja med vprašanimi različno mnenje. Sicer je 47% glasovalo, da se najprej skenirajo najnovejše že javno dostopne knjige. Mnenja glede dopolnjevanja zbirke z gradivom že objavljenih župnij s knjigami starejšega obdobja ali naj se raje skenirajo knjige za župnije, ki še niso na spletu, pa je skoraj izenačeno.

Glasovanje s pomočjo katerega bomo sestavili prioritetno listo za skeniranje je dalo malce presenetljiv rezultat, saj je tako med krstnimi, kot med poročnimi knjigami zmagala knjiga župnije Pišece. Na drugem mestu med krstnimi je župnija Sevnica, pri poročnih pa Kozje. Med mrliškimi knjigami sta si prvo mesto razdelili župniji Sevnica in Maribor – Sv. Magdalena.

Med le delno predstavljenimi župnijami na spletu je glasovanje pokazalo, da bi največ vprašanih želelo, da dopolnimo župnijo Ptuj – Sv. Peter in Pavel (30%), sledi ji Lendava (19%) in Podgorje pri Slovenj Gradcu (16%).

Pri zadnjem vprašanju je bilo možno prosto napisati župnije oz. področje, ki ga vprašani najbolj pogrešajo. Z 24,5% prevladuje področje Prekmurja (župnije Dobrovnik, Martjanci, Črenšovci, Kančevci, Bogojina) sledi področje širšega kozjanskega z 14,3% (Pišece, Kozje, Podčetrtek, Jurklošter). Na tretjem mestu je župnija Prevalje z 8,2%.

Povzetek

Med anketiranci prevladuje splošno odobravanje za objavo matičnih knjig na spletu. Večinoma so zadovoljni z uporabnostjo, predstavitvijo in delovanjem spletnega portala.  Večina vprašanih išče rodoslovne podatke in gradivo poišče s pomočjo seznama župnij. Presenetljivo malo jih uporablja krajevni iskalnik, kar kaže, da so za delo bolj usposobljeni. V skladu s pričakovanji je največja izpostavljena pomanjkljivost manjkajoče gradivo. V glavnem pogrešajo najnovejše že javno dostopne matične knjige. Ne preseneča podatek, da med manjkajočimi župnijami najbolj pogrešajo območje Goričkega, saj je od tamkajšnjih župnij skeniran le majhen del gradiva.

Na podlagi rezultatov ankete smo izdelali okvirni seznam in vrstni red matičnih knjig za skeniranje v letu 2021. Glede na želje anketirancev bomo najprej skenirali novejše matične knjige, ki jih že hranimo v arhivu (vsaj prvih 30 knjig). Vrstni red skeniranja je objavljen v nadaljevanju. Hkrati bomo skušali pridobiti tudi matične knjige tistih župnij, ki se hranijo na župnijah. Pri tem imajo prednost župnije iz Prekmurja. Glede dinamike skeniranja se bomo prilagajali razpoložljivosti gradiva, saj si bomo knjige le izposojali in jih zato skušali vrniti v čim krajšem možnem času. Knjige izposojene iz župnijskih uradov bodo tako imele prednost pred knjigami, ki se hranijo v arhivu.

Za vse primere velja, da bomo objavljali le tiste matične knjige, kjer je zadnji vpis starejši od 100 let.

Prosimo, podprite naše delo z donacijo!

Prednostni seznam skeniranja, glede na želje anketirancev: