V soboto, 16. novembra, je v Don Boskovem centru potekalo srečanje tajništev Župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Srečanja se je udeležilo okoli 150 predstavnikov župnij, skupaj z njihovimi župniki in stalnimi diakoni.
Dogodek je koordinirala Marija Prikeržnik s sodelavci. Uvod je zaznamovala skupna molitev, s katero so se udeleženci postavili v Božjo navzočnost. V duhu leta molitve so s "Gospodovo molitvijo" naslavljali Očeta, naj jim pošlje potrebne milosti za misijonarsko delovanje v Gospodovem vinogradu.
Srečanje je nato nadaljeval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je zbrane nagovoril z razmišljanjem o prihodnosti župnije. V svojem nagovoru je skozi pet ključnih točk osvetlil izzive sedanjosti in se usmeril v prihodnost. Pri tem je uporabil naslednje poudarke:
- Cerkev kot manjšina
Nadškof je izpostavil, da Cerkev danes v vedno večjem številu držav postaja manjšina. V naši družbi se zmanjšuje zanimanje za versko življenje, kar se kaže v manjši udeležbi pri bogoslužjih, šibkejšem prejemanju zakramentov in manjši vpetosti v župnijsko skupnost. Ta trend je jasen klic k preoblikovanju našega pristopa, da bi znova dosegli ljudi in jih pritegnili k evangeljskim vrednotam. - Spremembe v družbi
Družba se sooča z demografskimi spremembami, kot so manj rojstev in staranje prebivalstva, kar neposredno vpliva na župnijsko skupnost. Obenem priseljevanje prinaša nove izzive, pa tudi priložnosti za večjo odprtost in vključevanje novih kultur. Digitalizacija ter internet kultura močno vplivajo na način, kako ljudje komunicirajo, gradijo odnose in živijo. Nadškof je opozoril na potrebo, da Cerkev aktivno odgovori na polarizacijo družbe in strah pred prihodnostjo z gradnjo mostov. - Kadrovski in ekonomski izzivi
Cerkev se sooča z upadanjem števila duhovnikov, zmanjšanjem števila vernikov ter posledično pesimizmom. Ekonomska šibkost dodatno otežuje izvajanje pastoralnih dejavnosti. Vse to kliče k večji vključenosti laikov, tako v pastoralne kot tudi v organizacijske naloge, saj brez njihove podpore župnije ne bodo mogle uspešno opravljati svojega poslanstva. - Župnija prihodnosti
Nadškof je poudaril, da mora biti župnija prihodnosti odprta Svetemu Duhu, ki nas vodi v nove oblike delovanja in pričevanja. Župnije se morajo razvijati v misijonske skupnosti, kjer bo poudarek na vključevanju laikov, gradnji povezanih pastoralnih središč in spremembi župnijskih struktur, da bodo ustrezale potrebam današnjega časa. - Praktične smernice za preobrazbo
Za dosego teh ciljev je nujna sistematična priprava duhovnikov, ozaveščanje vernikov (še posebej članov ŽPS) in imenovanje moderatorjev ter pastoralnih sodelavcev, ki bodo skupaj gradili novo dinamiko župnijskega življenja. Ta proces terja sodelovanje, zaupanje in pogum za nove pristope.
Po nadškofovem nagovoru je g. Jani Družovec, voditelj Pastoralne službe, spregovoril o svetem letu. Navzoče je povabil, naj ga doživijo kot priložnost za okrepitev vere po občestvih. Predstavil je svetoletno dogajanje na treh ravneh:
- Vesoljna raven: Svetovno dogajanje, ki bo povezovalo vse vernike. Poudarek je na romanju v Rim in obisku papeških bazilik kjer bodo odprta svetoletna vrata.
- Nadškofijska raven: Dejavnosti in dogodki, ki jih bo organizirala nadškofija. Dogodki bodo zapisani v posebni svetoletni knjižici, ki bo izdana ob priložnosti svetega leta.
- Župnijska raven: Konkretne pobude, ki jih bodo posamezne župnije izvedle, da bi svetemu letu dale posebno težo.
Po odmoru so udeleženci delali v sedmih skupinah, kjer so razmišljali o viziji župnije prihodnosti. Duhovniki so imeli ločeno srečanje, kjer so razpravljali o sodelovanju z laiki in njihovem vključevanju v pastoralno delo.
Zaključna poročila so prinesla več skupnih misli:
- Župnija prihodnosti bo župnija medsebojnega bogatenja in sodelovanja med laiki ter duhovniki.
- Laiki bodo prevzeli pomembnejšo vlogo pri oblikovanju župnijskega življenja.
- Poudarek bo na usposabljanju sodelavcev, ki bodo pripravljeni odgovarjati na izzive sodobnega časa.
Srečanje so zaključili z mislijo, da je prihodnost Cerkve priložnost za prenovo in poglobitev vere. S sodelovanjem, odprtostjo Svetemu Duhu in misijonsko naravnanostjo lahko župnije prihodnosti postanejo kraji življenja, izgrajevanja skupnosti in pričevanja evangeljskih vrednot.
