Kolenko Tjpg

V ponedeljek, 30. septembra 2024, je v 83. letu zemeljskega življenja v Gospodu zaspal minoritski duhovnik p. Tarzicij (Anton) Kolenko.

Rojen je bil 14. januarja 1942 v Novi vasi pri Ptuju. Prvi dan avgusta 1959 je vstopil v minoritski red. Slovesne redovniške zaobljube je izpovedal 4. oktobra 1965 v Zagrebu, mašniško posvečenje pa je prejel 29. junija 1968 v Mariboru.

Pogrebno sv. mašo zanj in nato pogreb je v četrtek, 3. oktobra 2024, popoldne, vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Med drugim poudaril: »… najprej in predvsem je bil duhovnik, redovnik in pastir. Z vero in predanostjo je delil zakramente, obhajal sveto mašo in ljudi vodil k Bogu.«

Nato je izrekel besede zahvale, posebej še za službe, ki jih je prizadevno opravljal v okviru mariborske nadškofije:  »V imenu mariborske škofije, sedaj nadškofije, sem p. Tarziciju dolžan še posebno zahvalo za službe, ki jih je prizadevno opravljal v dobro celotne naše škofije, sedaj nadškofije: Leta 1981, ko je služboval na Ptujski gori, so ga duhovniki dekanije Dravsko polje izvolili za službo dekana in je vodil to dekanijo vse do imenovanja za predstojnika minoritske province (1983). Po prihodu na Ptuj, je kot tukajšnji župnik deset let (1996 – 2006) opravljal tudi službo dekana ptujske dekanije. Nato, po prihodu v župnijo sv. Vida, v dekanijo Zavrč, je bil tam spet izvoljen, najprej za prodekana (2006 – 2011) in nato za dekana (2011 – 2016). Za dolgoletno prizadevno opravljanje dekanske službe je bil odlikovan z nazivom »častni dekan«. Več let je vodil Nadškofijski odbor za družino ter bil član Duhovniškega in Pastoralnega sveta. Tudi vse te službe kažejo na njegovo človeško in duhovniško širino in tudi spoštovanje in zaupanje, ki ga je bil deležen v zboru duhovnikov.«

Večkrat se spomnimo pokojnega p. Tarzicija v molitvi. Zgled njegove delavnosti, njegovega nesebičnega služenja Gospodu naj nas nagovarja in spodbuja. Res je, z njegovim odhodom v večnost smo izgubili redovnika, duhovnika, znanca, prijatelja, sobrata …, a hkrati tudi vemo: pri nebeškem Očetu smo v večnosti pridobili zvestega molivca in priprošnjika za vse nas.