Na praznik apostola Tomaža smo v mariborski stolnici obhajali slovesno bogoslužje z duhovniki jubilanti. Povabilo na zahvalno slovesnost so prejeli trije zlatomašniki: Ivan Vodeb (sv. Martin pri Vurberku-Dvorjane), Anton Pačnik (Kidričevo) in p. Emil Križan OFMConv (Ptujska gora) ter štirje srebrnomašniki: Janez Vagner (Maribor-Stolnica), mag. Franček Bertolini (škofijski ekonom in župnik), Matija Tratnjek (izseljeniški duhovnik na Dunaju) in dr. Miran Sajovic SDB (delujoč v salezijanski skupnosti v Mariboru), ki so se zahvalili za dar duhovništva.
Nadškof Alojzij Cvikl se je v pridigi dotaknil evangelijskega odlomka o apostolu Tomažu, ki je bil ujet v grob svoje nevere. Vstali Gospod je pristopil k Tomažu, ga povlekel iz njegove nevere, razsvetlil njegove temine in mu vlil novo življenje ter podelil upanje. Jezusovo prizadevanje za rešitev apostola Tomaža izhaja iz njegovega trpljenja, smrti in vstajenja, ter iz njegovih svetih ran, ki so nas odrešile.
Nadškof je pokazal, kako je Jezus Tomaža povabil, naj položi svoje prste v njegove rane, kar je dejanje usmiljenja in popolne ozdravitve. Apostol Tomaž je začutil osebno skrb Vstalega Gospoda zanj, kar ga je privedlo do vzklika: »Moj Gospod in moj Bog!«
Verovati ne pomeni oklepati se materialnih dokazov, ampak prepoznati delo Jezusove Ljubezni. Nadškof je poudaril, da Bog odpušča in iz človeške krivde naredi »srečno krivdo«, ki se je ne spominjamo več, razen zaradi čudovitega izkustva usmiljenja in ljubezni. Kljub svojim dvomom je Tomaž ostal odprt za Gospoda in se kot zmagovalec dotaknil znamenja ran ter izrekel: »Moj Gospod in moj Bog!«
Nadškof je jubilantom dejal, da Bog išče človeka predvsem preko duhovnikov. Jubilanti so velikodušno odgovorili na njegov klic in se mu dali na razpolago kot oznanjevalci evangelija. Zahvalil se jim je za njihovo zvesto služenje, za pričevanje z besedo in življenjem, ter jih spodbudil, naj še naprej pogumno in nesebično opravljajo svoje poslanstvo.
V čestitki na Facebooku je zapisal:
»Dragi duhovnik jubilant, hvaležen molim zate, za tvoj vsakodnevni DA Gospodu, molim, da bi tvoja vera ne opešala in bi še naprej utrjeval tebi zaupane sestre in brate. Hvala za tvoje služenje in zvestobo. Kot je zapisala mati Terezija, Bog te ni poklical, da bi bil uspešen, ampak, da bi bil zvest.«