»Duhovnik in diakon – človek bližine«, so bili naslovljeni letošnji že tradicionalni duhovniški in diakonski dnevi. Trije dnevi, ki jih duhovniki in diakoni preživijo s svojim škofom in povabljenimi gosti, so se odvijali v Rogaški Slatini, kraju ki je posebej povezan s Slomškom, saj se je teden dni pred svojo smrtjo Slomšek mudil v Rogaški Slatini, kjer je od 14. do 18. septembra 1862 duhovnikom lavantinske škofije dajal duhovne vaje.O duhovniku in diakonu – človeku bližine so spregovorili gostje, generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar, ki nam je v nizu primerov, med katerimi je bil tudi Slomšek, osvetlil duhovnika in diakona v odnosu do duhovniške in diakonske skupnosti. Drugi dan nas je nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je razmišljal o duhovniku in diakonu v odnosu do svojega škofa. Nadškof je omenil »nerodovitnosti v Gospodu«, ki nam pomaga, da ne postanemo »proizvajalci«, da naše duhovništvo ne postane industrija.« Ob vseh karizmah in darovih, ki so nam podarjeni, je potrebno čuteče – "prebodeno srce", ker le takšno išče Boga. Srečanje smo zaključili s sveto mašo v kapeli sv. Ane. Dan smo zaključili s slavilno molitvijo v cerkvi sv. Ane, ki jo je animirala skupina Svetnik. Zadnji dan nas je nagovoril doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije in je spregovoril o duhovnikovi in diakonovi bližini s verniki. Srečanje smo zaključili s pogovorom in sklepno škofovo besedo. Krona dneva je bila sveta maša, s katero smo zaključili dneve v Rogaški Slatini.
Čeprav smo na teoretični ravni razmišljali o »bližini«, smo to bližino v dveh razsežnostih tudi živeli. Živeli smo bližino med seboj in bližino s škofom, obe skupaj pa vodite v zdravo in rodovitno bližino z ljudmi.
