V soboto popoldne, 30. septembra 2023, le kratko časa pred vstopom v Marijin mesec oktober, je v Domu sv. Jožefa nad Celjem odšel v večnost duhovnik mariborske nadškofije, biseromašnik Karel Drofenik, upokojeni spodnjepolskavski župnik.
V večnost je odšel kmalu potem, ko je vstopil v 90. leto zemeljskega življenja. Rojen je bil namreč 10. septembra 1934 v župniji sv. Križa v Rogaški Slatini. Sam je večkrat pripovedoval, kako je na vprašanje za kakšen poklic se bo odločil že kot majhen deček odgovoril, da želi biti duhovnik. Še posebej ga je k temu pritegnil zgled takratnega kaplana pri sv. Križu v Rogaški Slatini Jožeta Orešnika.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju, nižji gimnaziji v Šmarju pri Jelšah in po opravljeni veliki maturi na celjski gimnaziji se je tako vpisal na teologijo na ljubljanski Teološki fakulteti in vstopil v bogoslovno semenišče. Na praznik sv. Apostolov Petra in Pavla, 29. junija 1961, je v mariborski stolnici prejel mašniško posvečenje in sledila so službena mesta: Duhovni pomočnik v Župniji device Marije v Puščavi (1961) in v Hrastniku (1961 - 1962), vikar namestnik pri sv. Jedrti nad Laškim (1962), kaplan v Selnici ob Dravi (1962 – 1964), v Pišecah (1964 – 1965), Župnijski upravitelj v Sromljah (1965 – 1969).
V začetku julija 1969 je sprejel vodenje župnije Spodnja Polskava, najprej kot župnijski upravitelj, kasneje kot redni dušni pastir – župnik. Redki so duhovniki, ki jim je dano obhajati petdeseto obletnico vodenja župnije. Biseromašniku Karlu Drofeniku je bilo to dano. Omenjeno župnijo je namreč vodil vse do upokojitve, se pravi do 1. avgusta 2019. Kot spodnjepolskavski župnik je bil tri leta soupravitelj sosednje župnije Črešnjevec (1985 – 1988). Več mandatov je bil prodekan v dekaniji Slovenska Bistrica ter nekaj let to dekanijo vodil kot dekan (1991 – 1995). Mnogi so ga poznali kot škofijskega referenta za župnijske gospodinje in njihove pomočnice in pomočnike. Za nje je rad organiziral in tudi sam vodil duhovne vaje ter organiziral vsakoletna romanja ob godu sv. Marte.
V anale spodnjepolskavske župnije pa bo župnik Karel Drofenik zapisan kot graditelj cerkve Marijinega srca na Pragerskem. Ta cerkev (posvečena 21. 9. 2003) ostaja vidno znamenje, ki kaže ne le na njegove talente in sposobnosti, temveč tudi na njegovo požrtvovalnost in delavnost, ter hkrati vraščenost v župnijsko občestvo na Spodnji Polskavi. Rad je poudarjal: »Brez podpore dobrih ljudi in brez priprošnje Nebeške Matere, bi tega dela velikega ne zmogel.«
Zadnja štiri leta je preživel v Domu sv. Marte, pri Sv. Jožefu v Celju in bil hvaležen za vso pozornost in oskrbo, še posebej hvaležen, da je lahko vsak dan maševal in da je skupaj z drugimi duhovniki v domu in oskrbovanci lahko molil in slavil Boga.
Njegova priljubljenost se je pokazala tudi ob slovesu. V ponedeljek, 2. oktobra, so krsto z njegovim telesom pripeljali v Marijino cerkev na Pragerskem. Mnogi so prihajali, hvaležno se poslovit od priljubljenega dušnega pastirja in krajana. Zvečer je bilo somaševanje, ki ga je voil dekan slovenjebistriške dekanije Tomislav Šantak. V nagovoru se je hvaležno spomnil na zasluge pokojnega in predvsem tudi na njegovo povezanost z brati duhovniki ter njegovo zaupanje v Marijino priprošnjo.
Sam je izrazil željo, da želi biti pokopan na spodnjepolskavskem pokopališču, med svojimi nekdanjimi župljani, blizu groba svojega znamenitega prednika, kateheta in vzgojitelja Jakoba Prašnikarja. Somaševanje v župnijski cerkvi sv. Štefana na Spodnji Polskavi, je v torek, 3. oktobra 2023, vodil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. V homiliji je poudaril da je človekovo življenje več kot pot, je romanje, je torej posvečena pot, pot z jasnim ciljem poveličanja in s tem našega uresničenja v vsej polnosti. Tega se je pokojni duhovnik Karel živo zavedal in tudi sam krepil svojo vero na romanjih v Medžugorje in v druga, največkrat Marijina svetišča. Bogu in pokojnemu je nadškof izrekel veliko hvaležnost, da smo imeli v njem zgled gorečega in predanega duhovnika.
Naj Gospod bogato poplača njegovo življenjsko in duhovniško daritev z večnimi darovi in naj pošlje v svoj vinograd novih, mladih delavcev, ki bodo z enako zavzetostjo in predanostjo širili Božje kraljestvo med nami in bodo prinašali veselje in upanje.