IMG 20220729 111450V petek, 29. 7. 2022, na god sv. Marte, Marije in Lazarja, Gospodovih gostiteljev, je potekalo tradicionalno romanje župnijskih gospodinj in njihovih pomočnic in pomočnikov za mariborsko metropolijo. Osredji kraj romanja je bila Marijina romarska cerkev na Homcu pri Slovenj Gradcu, v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Najprej so se vsi zbrali k molitvi rožnega venca. V cerkvi je bila priložnost za sveto spoved, nato pa je sledila sveta maša. Somaševanje je ob upokojenem nadškofu Turnšku in številnih duhovnikih vodil mariborski nadškof metropoli Alojzij Cvikl.

V duhovno bogatem nagovoru je omenil, da je bila hiša v Betaniji kraj, kjer se je Jezus večkrat zaustavil, saj se je v tam čutil sprejetega in doma. Ob razlagi znanega svetopisemskega odlomka o Mariji in Marti je nadškof dodal, da šele, ko se človek zna zaustaviti, ko zna prisluhniti Bogu, se lahko dvigne nad ta vsakdanji ritem in najde globlji smisel svojemu življenju. Marta je po njegovih besedah tako simbol tistega, ki poudarek daje na služenje, na delu, do te mere, da to človeka vodi v živčnost. To, kar ji manjka, je sposobnost razločevanja. Marija pa je odprta, ve, kaj je zanjo najpomembnejše. To njeno poslušanje Gospoda ni zapravljanje časa, kajti v njem najde to, kar išče.

Nadškof Cvikl se je na praznik sv. Marte zahvalil vsem gospodinjam po župniščih, pomočnicam in pomočnikom, ki se posvečajo strežbi po župnijskih skupnostih in s tem pomagajo duhovnikom, da se lahko bolj posvečajo duhovniškemu poslanstvu. Danes večkrat slišimo, je nadaljeval, da so naša župnišča vedno zaprta, da niso dom, kamor človek z veseljem pride, da postajajo vedno bolj uradi, ki so odprti ob določeni uri. Zahvalil se je zato gospodinjam in drugim sodelavkam in sodelavcem, ki omogočajo, da so župnišča lahko kraj gostoljubnosti in sprejemanja, kot je bil to dom v Betaniji.

Po sveti maši so romanje nadaljevali v župnijo Št. Ilj pod Turjakom, kjer je bilo skupno kosilo in nato v tamkajšnji župnijski cerkvi zaključili z litanijami Matere Božje in zahvalno pesmijo.

prispevek pripravil dr. Sebastijan Valentan