akad 2V sredo, 20. oktobra, smo v mariborski stolnici s slovesno sveto mašo prosili za blagoslov letošnjega študijskega leta. Svete maše so se udeležili tudi drugi visoki gostje, ki jih je gospod nadškof v uvodu pozdravil:

»Spoštovani sobratje duhovniki, drage študentke, dragi študentje, profesorice in profesorji; pozdrav vam, rektor Univerze v Mariboru, dr. Zdravko Kačič; dekan filozofske fakultete, dr. Darko Friš; dekan Fakultete za kmetijstvo in biotehnične vede, dr. Branko Kramberger; dekan medicinske fakultete, dr. Iztok Takač;  predsednik  univerze Alma mater Europea, dr. Ludvik Toplak; predstavnik TF, predstavnik Študentskih domov v Mariboru, župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Primož Lorbek s sodelavko s. Simono, dragi bratje in sestre!«

Sveto mašo smo obhajali pred župnijskim »žegnanjem«, saj je v petek, 22. 10. praznoval papež sv. Janez Pavel II., ki je zavetnik študentske župnije. Nadškof je ponovil besede svetega papeža in mlade prosil:

»Dragi mladi, potrudite se, da »boste« Cerkev. Zato s pomočjo bogoslužja, kateheze in bratskega življenja v skupnosti, vedno bolj vstopajte v občestvo z Jezusom. Znova odkrijte krst kot resničnost, ki je nenehno dejavna v vsakem trenutku vašega življenja. Poglabljajte svojo pripadnost Kristusu s pomočjo zakramentov sprave in evharistije. Bodite ponosni, da ste del Cerkve! Vključujte

se v njeno veliko poslanstvo! Sodelujte ponižno in velikodušno v življenju župnije. Potrudite se, da bodo v župniji rasli bratski odnosi in misijonarska zavzetost in se vam bodo lahko pridružili še mnogi vaši vrstniki.« (sv. Janez Pavel II.)

Nadškof je nadaljeval papeževo misel in mlade še bolj opogumljal:

»Tudi jaz vam ponavljam za svetnikom in župnijskim zavetnikom, 'potrudite se, da boste Cerkev.' Še enkrat ponovim. 'Potrudite se!' Cerkev je šola učenja živeti kot skupnost. Če nas svet uči in utrjuje v 'jaz' in 'zame' ter 'meni', potem je Cerkev prostor izrekanja 'jaz in ti', 'midva' in 'mi'. Cerkev ni prostor ideje in abstrakcije, Cerkev je prostor življenja

Ob koncu pridige je študente naprosil naj se tudi v župniji trudijo hoditi pot sinodalnosti:

»Zato vas, drage študentke in študentje, vabim na pot sinodalnosti. Vse krajevne Cerkve so pristopile k temu procesu, ki ima za cilj 'sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo'. To je čas, ko smo povabljeni, da bolj prisluhnemo Sv. Duhu, po njem pa drug drugemu in se krepimo kot Cerkev. Tudi vaša župnija je povabljena na pot sinodalnosti – pot skupne hoje v poslušanju in odkrivanju talentov

Pred sklepnim blagoslovom so bili k besedi povabljeni še visoki gostje. Spregovorili so dr. Ludvik Toplak, dr. Sebastjan Valentan in rektor Univerze v Mariboru, dr. Zdravko Kačič. Rektor je mladim dejal:

»Hvala za vabilo in priložnost, da lahko tudi na tem mestu v začetku akademskega leta v imenu vodstva Univerze v Mariboru pozdravim in nagovorim naše študente, profesorje, druge sodelavce in vse prisotne goste.

Leta študija za večino predstavljajo eno najbolj vznemirljivih in plodovitih obdobij življenja. Izkušnje in prijateljstva, pridobljena in stkana v času študija, so neprecenljiv zaklad, iz katerega se lahko vedno črpa.

Zavedamo se sicer, da trenutno širša družba še vedno doživlja krizo, ki zaradi gospodarskih, družbenih in zdravstvenih posledic epidemije bolezni COVID-19 predstavlja preizkušnjo tako za naše fizično zdravje kot tudi za naše duševno zdravje in odnose. V temeljih namreč pretresa naše vrednote, zaupanja in navade ter ubija lesk globalizacije, potrošništva, poveličevanja mobilnosti, ekskluzivnost turizma in svetovljanstva.

A kljub temu ne smemo obupavati in dopustiti, da nas vse skupaj še bolj hromi. Naj nas pri tem spodbudi misel Blaženega škofa Antona Martina Slomška: 'S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe, ampak vsak naj stori po svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet.'

Poleg pronicljivosti in kritičnega razmišljanja s svojo glavo je morda še bolj pomembno v času študija naučiti se delati v skupini. V zadnjih letih namreč doživljamo, da je v ospredje družbenega dogajanja stopil posameznik in je hkrati ob tem nekako upadel posluh za skupnost in zavedanje, da smo skupaj močnejši.

Glede tega je akademik in častni doktor Univerze v Mariboru Anton Trstenjak v monografiji 'Psihologija ustvarjalnosti' izpostavil, da na področju ustvarjalnosti velja načelo:

'Celota je prej in več kot vsota posameznih delov, kolektiv je več kot vsota posameznikov. Nekaj se zjedri v njem, česar nobeno dogajanje, seštevanje in pridruževanje posameznikov, enega za drugim, ne more doseči. Kolektiv je skupnost ljudi, ki se odlikuje s kvalitetami, kakršne zaman iščemo na črti zgolj kvantitativnega stopnjevanja take skupnosti. Zato je kolektiv s svojo kvalitativno posebnostjo nenadomestljiv za posameznika in njegovo ustvarjalno silo tako, kakor je obratno posameznik, v katerem se ta kvalitativna sila zjedri, nenadomestljiv za kolektiv'.

V novem študijskem letu nam vsem želim, da ne omagamo pri graditvi svoje osebnosti za odgovorne posameznike, ki delujejo za skupno dobro. In, kot pravi naš poet Tone Pavček:

'…če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega kova,

poskusi vnovič in zopet in znova'.

HVALA!