Spoštovane organistinje in organisti, zborovodje ter vsi sodelujoči na področju cerkvene glasbe, letošnji praznik sv. Cecilije obhajamo v času, ko naše cerkve in pevske sobe, zaradi izrednih ukrepov ob epidemiji, ostajajo zaprte. Tudi ob prazniku naše zavetnice bo tako. Ta »pavza«, ali »sveta tišina«, pa naj ne zakrkne naših src in naj ne ugasne naših hrepenenj, se pravi naše predanosti, zavezanosti (cerkveni) glasbi in njenemu sporočilu. Ob godu sv. Cecilije naj bi znova začutili, kako pomembno mesto ima glasba, tudi za naše osebno, versko življenje in doživljanje, saj spodbuja živo vez med nami in Bogom, med nebom in zemljo.
Tako kot vsi vi, si tudi jaz želim, da bi se te izredne razmere čim prej normalizirale, ko bodo spet možna srečevanja in druženja, tako na ravni župnij, kot tudi na ravni nadškofije. V sebi namreč nosim živ in prijeten spomin na vsa dosedanja srečanja cerkvenih glasbenikov, ko smo se srečevali, navadno najprej pri skupnem bogoslužju, čemur je nato sledil še strokovni, študijski del srečanja.
Želim, da to moje pismo in iskrena voščila ob prazniku še utrdijo našo povezanost. Naj nas preveva misel: Čas izrednih razmer bo minil, ostale pa bodo človeške, prijateljske vezi. Predvsem pa bo ostala naša povezanost z Bogom, se pravi to, kar je najpomembnejše in k čemur nas cerkvena glasba pravzaprav vodi. Zato se mi zdi zelo pomembno, da organisti in zborovodje tudi v tem času skrbite za povezanost s svojimi pevci. Praznik sv. Cecilije nam govori, da te vezi niso nekaj zgolj človeškega, ampak lahko v tej povezanosti mislimo tudi na navzočnost Gospoda, ki je neskončen in večen. Zato je prav, da tudi v času izrednih razmer skrbimo za povezanost znotraj cerkvenih zborov na takšen ali drugačen možen način. Vse vas tudi prosim, da to moje voščilo ob prazniku posreduejte tudi vsem pevcem ter drugim sodelavcem na področju cerkvene glasbe.
Naj končam z mislijo: Tudi z glasbo gradimo skupnost Cerkve. Vse to v prepričanju, da pravzaprav s tem gradimo na trdnem temelju, ki nam je dan od zgoraj in ga noben življenjski vihar ne more spodnesti: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle«, so Jezusove besede (Mt 24,35)! Naj bo sveta Cecilija naša zavetnica in priprošnjica, da bomo tudi po poti glasbe radi iskali ter tudi drugim pomagali najti ta pomemben bivanjski temelj. To je namreč najlepše zagotovilo svetle prihodnosti, tako za posameznika, kot za skupnost, ki vliva upanje in daje moč.
Vse prisrčno pozdravljam v Gospodu in vas, hvaležen za vso vašo pripravljenost na sodelovanje, blagoslavljam.
V Mariboru, 19. novembra 2020
msgr. Alojzij Cvikl DJ
mariborski nadškof metropolit
