KAJ NAM JE COVID-19 PRINESEL IN KAJ ODNESEL?
Na letošnjem pastoralnem tečaju smo iskali odgovore na vprašanje: kaj nam je COVID 19 prinesel in kaj odnesel? V sredo, 23. septembra smo se zbrali v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška. Dr. Vinko Potočnik nam je predstavil izsledke ankete, ki jo je preko spleta opravil v času, ko smo zaradi najstrožjih varnostnih ukrepov ostali doma in so bile cerkve za skupne obrede zaprte.
Najprej nas je spomnil, da krizne situacije pokažejo in razgalijo, kdo in kaj v resnici smo, kakšni so naši medsebojni odnosi (na osebni in družbeni ravni); nas povežejo in smo drug drugemu v oporo, ali ravno obratno…
Sveto pismo nam v drugi Samuelovi knjigi govori o Davidovem grehu ljudskega štetja. S tem nam Bog želi povedati, da človek ni številka. Zato mora sodobno anketiranje biti izvedeno na način, ki mu lahko v prispodobi rečemo pozorno poslušanja, kjer iščemo, kam nas Bog vodi, po tem, kar prihaja iz src ljudi.
Kritični časi so nam pomagati bolje videti, kakšna je naša osebna vera in kakšna je občestvena vera. Bolj smo začutili, kakšen izziv je skrbeti za domačo/družinsko cerkev, ki je povezana z župnijskim občestvom.
Za duhovnike je bilo maševanje v osami in v zaprti cerkvi najprej šok. Maševanje na takšen način je nudil več možnosti za zbranost in poglobitev. Manjkalo pa je sodelovanje ljudi, saj duhovniki večinoma čutijo, da so poklicani za ljudi.
Večino ljudi nastala situacija ni potisnila v hude težave. Za marsikaterega od anketirancev je bil to pravzaprav blagoslovljen čas, kjer so lahko kot družina lahko bili veliko bolj skupaj in si skupaj vzeli več časa za molitev.
Čas epidemije z vsemi spremembami, ki jih je prinesel, deluje kot katalizator na vseh področjih družbe. Pospešil je marsikatero dogajanje. Situacije s katerimi bi se v normalnih razmerah srečali šele čez 20 let so že skoraj pred vrati. Pred nami je turbulentno srednjeročno obdobje, v katerem bo hitro izzvenelo tisto, kar je »slabo«. Ali bomo namesto tega uspeli zasaditi kaj boljšega, ali se bo v nastalo praznino razrasel plevel?
Vsekakor nima smisla čakati vrnitev v staro normalnost. S pastoralno ustvarjalnostjo in pogumom je treba pospešiti rast osebne vere in živih občestev.
Župnija morajo še bolj postati skupnost malih občestev. Najti je treba novo ravnovesje med zakramentalno pastoralo, oznanjevanjem in diakonijo.
Dr. Šegula nas je med drugim spomnil, da nas je Papež Frančišek že pred korono nagovoril v Apostolski spodbudi VESELJE EVANGELIJA (Evangelii gaudium), v prvem poglavju, kjer spregovori o misijonarski preobrazbi Cerkve. Na začetku epidemije koronavirusa poudarja, da naša naloga ni, da spreminjamo strukture, družbo, ampak da se vedno znova vračamo k evangeliju, živimo iz njega, oznanjamo in »ozdravljamo«.
Nato je preletel vse, kar se je v času karantene dogajalo, oziroma ni dogajalo z zakramenti, z diakonijo in z oznanjevanjem. Na tem zadnjem področju so se preko medijev odprle nove možnost. Slovenski Katehetski urad že ponudil izobraževalni program Emavs.
Na koncu smo imeli še čas za pogovor po skupinah in za vprašanja predavateljema in gostu dr. Franciju Zorcu, predsedniku SKU.
