Po petdesetih letih škofovstva je v noči na 23. maj v 94. letu starosti odšel k Očetu veliki pokoncilski škof Johann Weber. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je v svojem imenu, v imenu upokojenih nadškofov msgr. Franca Krambergerja, Marjana Turnška, škofa Jožefa Smeja ter celotne mariborske nadškofije škofu Wilhelmu poslal izraze sočutja in povezanosti. Nadško Cvikl je zapisal:
»Ni slučaj, da je škof msgr. Johann Weber je odšel od nas v času devet-dnevnice pred binkoštnim praznikom. Njegovo življenje in zgled ostajata med nami kot prepričljivo znamenje za delovanja Svetega Duha v Cerkvi. V njem imamo velik in spodbuden zgled. Podobo in zgled škofa, po vzoru Jezusa, Dobrega Pastirja, v smislu smernic II. vatikanskega cerkvenega zbora. S svojo neposrednostjo, optimizmom in prisrčnostjo ni bil priljubljen in poznan le med verniki graške škofije, ampak je njegovo delovanje imelo mnogo širši odmev. S posebno hvaležnostjo želim spomniti na njegovo dobroto in spodbujajoč sosedski odnos do mariborske krajevne Cerkve. V času, ko je bila Cerkev v Sloveniji zapostavljena in preganjana je njegova dobrohotna bližina toliko bolj spodbujajoče nagovarjala in prinašala krščansko upanje in nov optimizem.«
Škof Weber je bil rojen 26. aprila 1927 v Graz-St.Veit. Po končani gimnaziji je eno leto študiral germanistiko in geografijo nato se je leta 1946 vpisal na teologijo, ki jo je zaključil leta 1950, nato pa 2. julija 1950 prejel mašniško posvečenje. Službo kaplana je v letih 1950–1956 opravljal na dveh župnijah. Nato je bil šest let škofijski duhovni asistent za katoliško delavsko mladino. V letih Drugega vatikanskega koncila in po njem (1962–1969) je opravljal službo župnika, ki jo je zaključil 10. junija 1969, ko ga je papež Pavel VI. imenoval za 56. škofa škofije Graz-Seckau. Škofovsko posvečenje je prejel 28. septembra istega leta. Službo škofa ordinarija je opravljal do upokojitve, 12. marca 2001. Pred 40. leti je bil v mariborski Stolnici soposvečevalec pri škofovskem posvečenju škofa Franca Krambergerja.
Škof Weber je bil vzor pokoncilskega škofa, ki je bil zvest svojemu škofovskemu geslu evangelizare pauperibus (oznanite evangelij ubogim) (Lk 4,18), saj mu je bila blizu tako evangelizacija kakor tudi ubogi.
Gospodu smo lahko hvaležni za velikega človeka pokoncilske prenove Cerkve, dobrega soseda in pričevalca evangelija.
Naj mu bo Gospod bogat plačnik za njegovo zvestobo in pričevanje.
