Dr. A. Ozinger

V sredo, 9. oktobra 2019, se je nepričakovano izteklo zemeljsko življenje duhovniku, dolgoletnemu škofijskemu arhivarju v Mariboru, dr. Antonu Ožingerju.

Rojen je bil 2. decembra 1943, v župniji sv. Marjete niže Ptuja. Poleg zgleda staršev in sorodnikov, ga je že v zgodnjih letih pritegnilo razgibano versko življenje v domači župniji in pustilo v njem neizbrisen pečat. Po uspešno zaključeni osnovni šoli v domačem kraju je odšel v malo semenišče v Zadar, kamor je v tistem času mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik pošiljal fante, ki so imeli željo postati duhovniki. Po uspešno opravljeni maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje, se vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto in bil po končanem študiju, 29. junija 1968, v mariborski stolnici posvečen v duhovnika.

Njegovo prvo duhovniško službeno mesto je bilo v mestni župniji sv. Danijela v Celju, kjer je bil duhovni pomočnik (1968). Nato je nastopil službo kaplana v Slovenskih Konjicah (1968 - 1969). Za tem je tri leta opravljal kaplansko službo v Šentjurju pri Celju (1969 - 1971); ter nato za štiri leta sprejel službo župnijskega upravitelja na Žusmu (1971 - 1975). V tem času je diplomiral s področja zgodovine in v letu  1975 sprejel službo škofijskega arhivarja v Mariboru in v tej službi vztrajal do konca leta 2001. Zgodovina ga je pritegnila, tako je ob delu v arhivu še nadaljeval s študijem in ga sklenil z najvišjim znanstvenim nazivom, doktoratom. Več let je predaval zgodovino lavantinske škofije na mariborski Enoti ljubljanske Teološke fakultete. Mnogi duhovniki so mu hvaležni, saj je s svojim poznavanjem krajevne zgodovine sodeloval in s svojimi prispevki obogatil mnoge zbornike. Kot uveljavljen in poznan zgodovinar je bil leta 1995 povabljen za predavatelja zgodovinskih predmetov tudi na Mariborsko Univerzo in tam predaval kot docent. Tudi kot upokojeni profesor je še vedno spremljal področje zgodovine in ostal povezan s kolegi univerzitetnimi profesorji.

Kljub znanstvenemu delu in raziskovanju zgodovinskih virov, je po svojih močeh še vedno opravljal duhovniško službo v raznih župnijah. Tako je bil nedeljski duhovni pomočnik v Špitaliču in v Žičah (1981 – 1986, ter ponovno 1993 – 1997), duhovni pomočnik v Sv. Miklavžu ob Dravi (1985), duhovni pomočnik v Ormožu  (1993 – 1997). Kot duhovnika se ga bodo spomnili tudi obiskovalci jutranjih sv. maš v mariborski stolnici ali v župniji sv. Barbare v Slovenskih goricah.

Kot upokojeni profesor se je pred nekaj leti preselil v župnijo sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Tam je lani (2018) obhajal svojo zlato mašo.

Naj mu Gospod poplača z večnimi darovi in naj bo sedaj v večnosti pridružen prazničnemu bogoslužju v občestvu svetih.

Slovo v župniji sv. Benedikta v Slovenskih goricah, kjer je zadnja leta pokojni bival, je bilo v ponedeljek, 14. oktobra 2019 zvečer, ob somaševanju dekanijskih duhovnikov. Njegov pogreb pa je bil naslednji dan, v torek, 15. oktobra 2019, v župniji sv. Marjete niže Ptuja. Somaševanje nad 30 duhovnikov je vodil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ. Ob njem je bil pri oltarju upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in drugi sošolci, posvečeni leta 1968. Nadškof se je pokojnemu zlatomašniku Antonu zahvalil za njegovo duhovniško in krščansko pričevanje in prosil, naj odslej prosi za mariborsko nadškofijo v večnosti in izprosi naši krajevni cerkvi novih duhovnih poklicev. 

Pokojni duhovnik Anton je bil po veri in po obhajanju svetih skrivnosti pridružen Gospodu. Zato smemo upati, da je po končani poti zemeljskega življenja dosegel cilj tam, kjer je naš skupni dom za vso večnost.