V sredo, 25. septembra 2019, je v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, potekal Pastoralni tečaj, ki je letos nosil naslov Birmanska pastorala.
Po pozdravu g. nadškofa Alojzija Cvikla nam je dr. Vinko Potočnik predstavil statistiko krstne in birmanske pastorale v mariborski nadškofiji. Jasna je bila povezava med situacijo neurejenih družin in dejstvom, da v takih družinah otroci, čeprav krščeni, težje pridejo do birme.
Gospod Matevž Mehle, direktor Zavoda katoliška mladina, nam je spregovoril na podlagi pastoralnih izkušenj, številnih stikov z mladimi ter raziskovanja pristopov k birmanski pastorali po svetu.
Začel je z mislijo o tem, da mlade naša kateheza in delo z njimi le »bežno oplazi«, medtem ko jih svet v katerem živijo »pošteno požge«. Zato jih je imenoval POŽGANI.
Predstavil nam je tudi pet stopenj neke poti vere:
- Začetno zaupanje
- Duhovna radovednost
- Duhovna odprtost
- Duhovno iskanje
- Zavestna hoja za Kristusom
Marko Weilguny, sodelavec Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva v sklopu Zavoda sv. Stanislava, je predstavil svojo pot vere v mladosti, zlasti velik pomen osebnega prijateljskega odnosa duhovnikov do njega, odnos z birmanskim botrom ter lastno vlogo očeta in birmanskega botra.
Zgovorne so bile želje, s katerimi je povzel, kar je med predavanjem nazorno predstavil:
KAJ SI ŽELIM ZA SVOJE TRI HČERE
- Da bi dobile občutek sprejetosti, skupnosti, občestva
- Da bi bila vera za njih veselje, praznovanje, povezanost
- Da bi razvile oseben odnos do Boga in do občestva, brez prisile
- Da bi z ženo živela odnos, ki bi jim postavljal temelje
- Da bi v krogu družinskih prijateljev našle zglede in prijatelje
KAJ SI ŽELIM ZA SVOJEGA BIRMANCA
- Da bi ostajala povezana, da bi vedel, da mi je mar zanj
- Da bi znal nevsiljivo vstopati v njegovo življenje, da bi mu ostajal dostopen, da bi se trudil živeti dobro in mu bil zgled
- Da bi našel v svojem življenju prava občestva, da bi našel prave prijatelje, da bi gradil prave odnose
- Da bi ostajal iskren in dober in si ne bi zapiral poti iskanja
- Da bi se znal odločati in stati za svojimi odločitvami
KAJ SI ŽELIM ZA SVOJO CERKEV
- Da bi se zavedala, da je njena naloga oznanjanja Kristusa tudi v graditvi občestva
- Da bi ji bilo mar za mlade, da bi se zanimala zanje
- Da bi dajala mesto mladim, da bi jih vključevala in pokazala, da jih potrebuje
- Da bi oznanjala z zgledom in življenjem, pristnostjo in iskrenostjo
- Da bi vero praznovala, se je veselila
Dopoldan smo zaključili z okroglo mizo, h kateri je dr. Vinko Potočnik poleg obeh predavateljev povabil še minorita, p. Damijana Tikviča, ki vodi dom duhovnih vaj pri Sveti Trojici v Halozah. Vsako leto sprejema veliko število mladih, ki se pripravljajo na sv. birmo. Več kot deset let dela na tem področju in ima veliko izkušenj.
Pogovoru se je priključila tudi mag. Milena Pačnik iz Pastoralne zveze Slovenj Gradec. Že par desetletij je aktivna v mladinski pastorali in je skupaj s sodelavci izdala priročnik, ki je primeren tudi za pripravo na birmo. Zelo vztrajno iščejo nove poti birmanske pastorale.
Tudi g. nadškof nam je spregovoril iz iz svojih izkušenj, kot kaplan, župnik in sedaj kot birmovalec.
Potrebno je spremeniti vzorec, po katerem je birma konec neke poti, v vizijo neke trajne rasti, ki dobi z birmo dodatni zagon.
Kljub temu, da birma prinaša vprašanja, ki se vlečejo že desetletja, se po drugi strani vedno znova dogaja veliko lepega in se iščejo nove poti. Naj Bog blagoslavlja naša prizadevanja da bi naše prizadevanje obrodilo sadove.
mag. Franček Bertolini
voditelj Pastoralne službe
