Mesec junij ni le mesec, ko se hvaležno veselimo novomašnikov, ampak tudi duhovnikov, ki obhajajo svoje duhovniške jubileje. Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl DJ je zato duhovnike jubilante iz mariborske nadškofije tudi to leto povabil k skupnemu somaševanju, in sicer na praznik sv. apostola Tomaža, 3. julija 2019, v mariborsko stolnico. Vabilu so de odzvali diamantni mašnik, g. vlado Rutar; zlatomašniki: salezijanec Tome Ciglar ter škofijska duhovnika, Jože Škrinjar in Tone Štekl. Vsem tem se je pridružil še srebrnomašnik, jezuit pater Ivan Hočevar.
Hvaležno smo se spomnili tudi tistih, ki niso mogli priti v Maribor in so se opravičili. Najprej naš starosta, mariborski pomožni škof v pokoju msgr. dr. Jožef Smej, ki letos obhaja 75-letnico mašništva. Iz Doma svetega Lenarta je zbrane nagovoril s posebnim pozdravnim pismom, v katerem je poudaril, da je duhovno navzoč na tem srečanju in v molitvi povezan z nadškofom in vsemi člani duhovniškega zbora, predvsem pa z vsemi jubilanti. Opravičila sta se tudi zlatomašnika: akademik dr. Jože Krašovec in minorit, p. Jože Osvald.
Nadškof se je jubilantom zahvalil za prehojeno duhovniško pot, ki je zaznamovana z oznanjevanjem in predvsem s pričevanjem vere. Da je vera milost, nam na lep način pokaže pot vere apostola Tomaža. Tomaževa iskrenost, ko učencem, ki so srečali z Vstalim, odkrito pove, da on pač ne bo veroval, dokler se ne dotakne Jezusovih ran, je bila poplačana. Prav zaradi njega je vstali Gospod čez osem dni ponovno prišel med nje in takrat je rekel Tomažu, naj se dotakne znamenj ran in naj vendar ne bo neveren, ampak veren. Tako je mogel apostol Tomaž z vso močjo zaklicati in izpovedati »Moj Gospod in moj Bog.«
Somaševanju na grobu bl. škofa Antona Martina Slomška je sledilo še prijateljsko druženje ob skupnem kosilu. S srečanja smo odhajali notranje obogateni z bratskimi vezmi, ki so se potrdile in še utrdile ter s tiho željo in prošnjo v srcu: naj Gospod duhovnike jubilante ohranja med nami čile in krepke do prihodnjih duhovniških jubilejev.
