Šestindvajsetega februarja 2019 bo minilo 70 let od smrti škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Rojen je bil 1. avgusta 1876 v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu. Po maturi je leta 1895 vstopil v mariborsko bogoslovje. Po posvetitvi v duhovnika, 5. decembra 1898, je sprva opravljal kaplansko službo v Svetem Juriju ob Ščavnici, nato v župniji sv. Danijela v Celju. Leta 1903 je odšel v Innsbruck, kjer je nadaljeval teološki študij in ta študij sklenil z doktoratom.
Po vrnitvi iz študija je bil dvorni kaplan in tajnik lavantinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika. Tesno je sodeloval s škofoma Napotnikom in njegovim naslednikom, škofom Andrejem Karlinom.Bil je tudi predavatelj na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru. Leta 1926 je bil imenovan za prvega postulatorja (pospeševalca) za Slomškovo beatifikacijo in kanonizacijo. Ko je škof dr. Andrej Karlin zaradi slabega zdravja prosil, da bi bil v Mariboru imenovan pomožni škof, je papež Pij XI. 8. junija 1928 za to službo imenoval Ivana Tomažiča, ki si je tedaj za škofovsko geslo izbral besede Non ego sed Deus (Ne jaz, ampak Bog) ter si dodal ime Jožef. V škofa je bil posvečen 1. avgusta 1928. Pet let za tem, 1. avgusta 1933 je bil po smrti škofa Andreja Karlina imenovan za rednega lavantinskega škofa (ordinarija) in tudi za apostolskega administratorja delov krške, sekovske in somboteljske škofije v Kraljevini Jugoslaviji.
Kot škof si je veliko prizadeval za pospeševanje raznih cerkvenih ustanov in bratovščin, v skladu s takratnimi smernicami vesoljne Cerkve, tudi Katoliške akcije. Škof Tomažič ima velike zasluge, da se je v Mariboru, pod Kalvarijo, začelo graditi »novo bogoslovje«, ki pa zaradi začetka druge svetovne vojne ni moglo služiti svojemu prvotnemu namenu.
Škofijo v Mariboru je škof Tomažič vodil v enem najtežjih obdobij njene skoraj 800-letne zgodovine, med drugo svetovno vojno, ko je bila velika večina lavantinskih duhovnikov pregnana in izseljena, on sam pa je bil s strani nemške oblasti konfiniran v škofijski palači. Škof Tomažič je bil redni lavantinski škof vse do dneva smrti, 26. februarja 1949. Sam je želel biti pokopan v grobnici mariborske frančiškanske cerkve. Njegov pogreb je bil 3. marca 1949.
Sedemdesetletnico smrti škofa Tomažiča bomo obeležili z nadškofovo večerno sveto mašo v mariborski stolnici, v torek, 26. februarja 2019 ob 19. uri. Prenos te sv. maše bo tudi na Radiu Ognjišče. V nedeljo, 3. marca 2019, ob 10h, pa bo spominska sv. maša v župnijski cerkvi sv. Miklavža pri Ormožu, kjer je bil rojen in krščen.