Na pobudo ŠPS in vabilo Pastoralne službe na študijsko-duhovna srečanja tajništev ŽPS z naslovom Tajništva ŽPS v pripravi pastoralnega leta 2018/2019 so se najprej spomladi odzvale tri naddekanije: Konjiško-Bistriška, Slovenje goriška in Mariborska. Novembra pa smo nekoliko prilagojeno izpeljali še srečanji za Koroško in Ptujsko - Ormoško naddekanijo.
Po pozdravu naddekana je sledila meditativna molitev (o pomenu krsta na osnovi odlomkov Božje besede). Sledilo je razmišljanje Vinka Potočnika z naslednjimi vsebinami: mesto in vloga ŽPS, ki skupaj z župnikom (kot tim) privzema vodenje župnije in skrb zanjo; obred in vsebina sv. krsta (ime, odpoved hudemu duhu, krstna voda kot prerojenje v novo življenje, maziljenje …) na poseben način razodeva poklicanost in poslanstvo članov ŽPS; podatki o tem, da mlade družine sedanjo pripravo na krst v veliki meri ocenjujejo kot pomanjkljivo; zlasti si želijo več stvari, ki spremljajo družine z malimi otroki (v obdobju do vstopa v šolo in verouku); predavanje je naglasilo velik pomen verske vzgoje v tem obdobju, zelo pomembno je, da Cerkev nudi primeren način (prostor) njihove vključenosti v življenje župnijske skupnosti.
SLEDIL JE POGOVOR V DVEH SKUPINAH, VSAKA S SVOJIM VPRAŠANJEM
Kaj delamo?
- Udeleženci ugotavljamo, da je krstna praksa po župnijah zelo različna.
- Duhovniki pri pripravi na krst običajno nimajo pomočnikov (laikov)
- Krsti so po navadi brez svete maše, v nedeljo po maši ali ob sobotah, torej župnijsko občestvo ni vključeno, zato je to delno »privatizirani« krst. Ponekod pa krst smiselno vključujejo v nedeljsko sveto mašo, kar utrjuje zavest občestva.
- Za družine po krstu njihovih otrok (v nekaterih župnijah) imamo: miklavževanje, božične maše, blagoslov otrok in družin ob Božiču, velikonočni blagoslov jedil, srečanje družin p krstu otroka v zadnjem letu (šmarnice, oratorij, kateheza dobrega pastirja pa so že bolj za šolarje kot predšolske otroke).
- Ponekod se število krstov zmanjšuje.
- V nekaterih krajih ob rojstvu otroka član ŽPS obišče družino in ji v imenu župnije izroči voščilo.
Kaj storiti za starše oziroma družine po krstu? (predlogi, smernice)
- Poenotiti krstno prakso (sicer starši hitro ugotovijo, kje najlažje pridejo do zakramenta svetega krsta);
- Pri krstni pastorali smo na točki, ko bomo morali razmisliti o skupni pripravi na krst (npr. v dekanijskem okviru, podobno pripravi na poroko) s pomočjo laikov.
- Vzpodbujati, da naj bo krst v nedeljo ali vsaj z občestvom … kajti otroka sprejema v Cerkev občestvo, ne pa »žlahta«;
- Za maše z družinami majhnimi otroki je potrebno vzgajati celotno skupnost … ker je tedaj tudi nekaj »hrupa«
- Predvsem pa morajo mlade družine začutiti, da so sprejete, dobrodošle
- Ko so predavanja za starše, mora biti organizirano tudi varstvo za otroke
- Tudi blagoslov velikonočnih jedil je lahko dobra kateheza za otrok
- V oratorij naj bi bilo vključeno tudi nekaj programa za starše (npr. ob koncu dneva, ko pridejo po otroke)
- Člani ŽPS smo prvi poklicani da širimo miselnost … kaj sodi h krstu … in kaj ne …
NA SPLOŠNO vse zapisano pomeni, da ŽPS skupaj z duhovniki pri načrtovanju prihodnjega pastoralnega leta (pre)tehtajo, kaj bi bilo od zgoraj povedanega (in seveda še kaj drugega) primerno za poglobitev krstne in pokrstne pastorale v župniji in tudi kaj bi bilo morda (lažje) uresničiti v sodelovanju s sosednjimi župnijami (v dekaniji). Zelo potrebno se zdi usposabljanje sodelavcev za pripravo na krst, pa tudi spremljevalcev novo krščencev in njihovih družin po krstu do vstopa v šolo.
Večina udeležencev je bila mnenja, da bi bilo podobno srečanje koristno tudi za pripravo naslednjega pastoralnega leta 2019/2020, ki bo posvečeno pastoralni mladih. Torej se v takšnem oziroma podobnem krogu spet srečamo čez eno leto.
Dr. Vinko Potočnik
tajnik ŠPS in voditelj Pastoralno
animacijske skupine (PAS)
