Na pobudo ŠPS in vabilo Pastoralne službe na študijsko-duhovna srečanja tajništev ŽPS z naslovom Tajništva ŽPS v pripravi pastoralnega leta 2018/2019 so se odzvale tri naddekanije: Konjiško-Bistriška (srečanje je bilo v Konjicah, 5. junija), Slovenje goriška (pri sv. Ani, 6. junija) in Mariborska (v Mariboru – Pobrežje, 14. junija). Prisotni so bili predstavniki (razen v mestu Maribor) skoraj vseh župnij.
Srečanja so potekala od 17h do približno 20. ure. Po pozdravu naddekanov je sledila meditativna molitev: kaj pomeni živeti iz krsta in o hvaležnosti zanj. Po kratkem prikazu (»skeču) o tem, kakšni vse »naročniki« krsta se pojavljajo pri župnikih (imajo že določen datum, rezervacije v gostišču, izbrane neustrezne botre, pridejo tik pred zdajci, da ni več časa za pripravo in tudi interesa zanjo ni, ipd.), je sledilo krajše predavanje (dr. Vinka Potočnika) o vsebinskih poudarkih krajevne in vesoljne Cerkve v prihodnjem pastoralnem letu: prvi poudarek bo pokrstna pastorala (torej nadaljujemo prizadevanja za poživitev obhajanja zakramenta sv. krsta in poglabljanja njegovega pomena v kristjanovem življenju, s poudarkom na spremljanju družin novo-krščencev do vstopa le-teh v šolo). Drugi poudarek pa prihaja iz vesoljne Cerkve: v oktobru 2018 bo namreč v Rimu potekala sinoda mladih (z naslovom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti), ki jo bomo spremljali ter se že tudi pripravljali na pastoralno leto 2019/2020, ki bo posvečeno pastorali mladih.
PREDAVANJE, ki se je navdihovalo v krstnem obredu, je najprej osvetlilo poslanstvo člana ŽPS (tudi pri izvolitvi in članstvu v ŽPS gre za krstno poklicanost v delo za življenje v župnij kot živo občestvo; ŽPS ob župniku sodeluje pri vodenju, načrtovanju in preverjanju uresničevanja raznih programov). Krst nagovarja globoka človekova hrepenenja, ozdravlja človekovo ranjenost oz. dovzetnost za zlo in novokrščenca mazili za človekovo dostojanstvo in za trojno službo kristjana: duhovniško (posvečevalno, molitveno), preroško (učiteljsko) in kraljevsko (vodstveno). V moči te krstne-kraljevske službe opravljate tudi službo tajnika ali tajnice (ali drugo nalogo) v ŽPS.
Predavatelj je na kraju (na osnovi manjše raziskave med mladimi družinami) predstavil nekatere vidike stanja krstne pastorale v naši krajevni Cerkvi: glede priprave na krst je ena petina staršev pojasnila, da pri njih priprave sploh ni bilo, polovica je bila deležna enega srečanja, ena petina dveh, 7% pa treh ali več. Skoraj polovica staršev je pripomnila, da je bila priprava le mimogrede. Tretjina staršev je menila, da je krstno slavje poglobilo njun medsebojni odnos in tudi versko življenje, drugi podobne obogatitve življenja niso doživeli. Polovica vprašanih si želi temeljitejše in daljše priprave na krst, ostali ne. Kar 80% priprav na krst izvedejo sami duhovniki, brez drugih sodelavcev. Skoraj dve tretjini staršev pa zatrdi, da bi bilo potrebno več narediti pri spremljanju novokrščencev in njihovih družin po krstu (do vstopa v šolo in k verouku).
DELO PO SKUPINAH: Po predavanju je sledilo nekaj več kot uro dela po skupinah, ki so ga vodili člani/ce Pastoralno animacijske skupine – PAS (duhovniki so tvorili svojo skupino). Pri predstavitvi navzočih in njihovega delovanja v ŽPS so ugotovili veliko različnost po župnijah: od rednega mesečnega srečevanja, skrbnih zapisnikov, dobrega vodenja sestankov s strani duhovnika ali tajnika, pa tudi do primerov, ko ŽPS praktično ne deluje (je le na papirju).
Sledil je osrednji del pogovora: razgrnitev praks krstne pastorale: priprava poteka različno, nekaj pa je je povsod, obhajanje krsta (najpogosteje ob sobotah, brez župnijskega občestva, pogosto tudi v nedeljo po maši, redko med mašo), in pa seveda o tem, kaj se (ne) dogaja po krstu do vstopa v šolo. Razveseljivo je bilo slišati udeležence, ki so pokazali, kako je mogoče današnjo prakso krščevanja duhovno poglobljeno uresničevati tudi danes.
PLENUM: Voditelji skupin so predstavili delo po skupinah in nanizali različne prakse po župnijah, ki so o njih spregovorili udeleženci. Nekateri primeri dobrih praks so lahko drugim župnijam v spodbudo in pomoč. Nekaj skupnih ugotovitev in predlogov:
- Na splošno obstaja pastoralna vrzel od krsta do začetka verouka. Čeprav pomanjkljivo skrbimo za družine v tem času, se vseeno najde nekaj dogodkov, ki se mladih družin dotaknejo in po katerih bi jih lahko bolj načrtno spremljali.
- Udeleženci so se pozitivno izrekli o praksi v župnijah, ki prakticirajo letna srečanja za vse, ki so bili krščeni v zadnjem letu (ali v manjših župnijah v zadnjih dveh, treh, petih letih); nekateri tako praznujejo pobožično nedeljo svetega krsta (tam, kjer zaradi mraza za takšno srečanje nimajo primernih prostorov, najdejo drug primeren datum).
- Blagoslov malih otrok po božiču (praznik nedolžnih otrok) ni več splošno razširjen.
- Nekatere župnije prakticirajo voščilo (oz. pismo) družini ob obletnici krsta.
- Obstaja praksa voščil ob rojstvu otroka (v imenu župnije v svojem okolišu vošči član ŽPS – to je lahko tudi spodbuda za zakrament karta); ponekod poznajo tudi zvonjenje o rojstvu.
- Ponekod je praksa Baby srečanja (srečevanje mam novorojenčkov po rojstvu).
- Miklavževanje (ni le nekaj za male otroke, ampak tudi za starše, zlasti če ni prevelik poudarek zgolj na obdarovanju).
- Izdelovanje butar (lahko tudi darilo novokrščencem) in blagoslov velikonočnih jedil, ovrednoten v luči krsta
- Na Krištofovo nedeljo ponekod uvajajo blagoslov (tudi) otroških vozičkov
- Biblične urice (za otroke zadnjih let pred vstopom v šolo)
- Oratoriji (tudi) za predšolske otroke. Ob vstopu v šolo pa blagoslov torb.
- Družinska romanja ali pohodi za družine
- Tabori za družine (skavti, DiŽ – Družina in življenje)
- Družinske maše (priprave za predšolske otroke pol ure prej, ali med delom maše v posebnem prostoru – potrebni animatorji)
- Povabilo v zakonske skupine (z omogočanje varstva za otroke)
- Križevi poti v naravi
- Božičnice
- Materinski dnevi
- Možnost župnijskega botra, ki ga izbere skupnost
Stanje po krstu je v precejšnji meri pogojeno s (splošno pastoralno) tradicijo in bolj ali manj skrbne priprave na krst. Krstna pastorala je samo del župnijske pastorale in problemi, ki se kažejo drugod, se odražajo tudi v njej. Udeleženci so ponovno in večkrat apelirali, da naj duhovniki poenotijo krstno prakso.
NA SPLOŠNO vse zapisano pomeni, da ŽPS skupaj z duhovniki pri načrtovanju prihodnjega pastoralnega leta (pre)tehtajo, kaj bi bilo od zgoraj povedanega (in seveda še kaj drugega) primerno za poglobitev krstne in pokrstne pastorale v župniji in tudi kaj bi bilo morda (lažje) uresničiti v sodelovanju s sosednjimi župnijami (v dekaniji). Zelo potrebno se zdi usposabljanje sodelavcev za pripravo na krst, pa tudi spremljevalcev novo krščencev in njihovih družin po krstu do vstopa v šolo.
Večina udeležencev je bila mnenja, da bi bilo podobno srečanje koristno tudi za pripravo naslednjega pastoralnega leta 2019/2020, ki bo posvečeno pastoralni mladih. Torej se v takšnem oziroma podobnem krogu spet srečamo čez eno leto.
Dr. Vinko Potočnik
tajnik ŠPS in voditelj Pastoralno animacijske skupine (PAS)
