Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ je na dan državnosti, v ponedeljek, 25. junija 2018 v mariborski stolnici v duhovnika posvetil diakona iz minoritskega reda, patra Rufina Vladimira Predikaka, rodom iz nadžupnije Ptuj – Sv. Jurij. Istočasno sta bila posvečena za diakona dva škofijska bogoslovca: Primož Lorbek, iz župnije Zavrč ter Sebastijan Tišler iz župnije Maribor – Tezno.
V homiliji se je nadškof navezal na evangeljski odlomek, ko je Jezus apostola Petra postavil v pastirsko službo in ga pred tem trikrat vprašal: »Ali me ljubiš?« … »Postati diakon, ali duhovnik, ne pomeni iti kamor človek sam hoče, kamor ga vleče srce. Raztegniti mora roke in iti tja, kamor ga vodi Božji Duh. Človeško gledano je to težko, če pa neskončno ljubim Boga, ki je vame položil klic: »hodi za menoj«, gre vedno za dejanje ljubezni. To je bilo izkustvo prvih Jezusih učencev, katerim je prijateljstvo z Jezusom povsem spremenilo življenje. Tako se zgodi tudi z vsakim diakonom ali duhovnikom.« (iz nadškofove homilije)
Bogoslužna slovesnost v stolnici je bila lepa in doživeta. Mnogi verniki, tudi mnogi mlade, ki so prišli v stolnico, so lahko doživeli, kako spodbudno in pričevalno je, kadar mlad človek pogumno in z zaupanjem odgovori na Božji klic in izreče svoj »tukaj sem Gospod, ker si me klical.« Ob ubranem prepevanju pevcev župnijskega pevskega zbora iz župnije Sv. Marko niže Ptuja in ob sodelovanju vseh zbranih vernikov pri sv. maši, z molitvijo in prepevanjem ljudskih pesmi, vse to je budilo v vseh navzočih misel, kako lepo je pripadati skupnosti Cerkve in biti odprt za Božje darove in spolnjevanje njegove volje.
Poleg nadškofove homilije in zahvale, ki jo je ob koncu slovesnosti v imenu vseh na novo posvečenih izrekel diakon Primož Lorbek, so bile zgovorne tudi besede predstavnikov Svetnega Frančiškovega reda. Najprej sta izrazila hvaležnost za nove duhovne poklice, ki so viden dokaz, da Gospod tudi danes nagovarja in kliče in na ta način kaže, da želi biti z nami. Nato sta ob oltarju prižgala okrašeno svečo in jo odnesla in položila na grob bl. Antona Martina Slomška v križevi kapeli mariborske stolnice. Ob koncu slovesnosti je napis nad daritvenim oltarjem: »Da bo svet veroval«, bilo moč razumeti kot odmev znanega Slomškovega vabila: »Sveta vera bodi vam luč.«
