Na tretjo adventno nedeljo, 13. decembra 2015, popoldne, ob 16h, je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ v Mariboru vodil lepo in pomenljivo bogoslužno slovesnost, ko je odprl svetoletna vrata, najprej v mariborski stolnici in nato še v frančiškanski baziliki Matere usmiljenja v Mariboru. Slovesnost je bila združena s sprejemom betlehemske luči miru. Bogoslužne slovesnosti so se udeležili: nadškofa v pokoju dr. Franc Kramberger in dr. Marjan Turnšek, upokojeni pom. škof dr. Jožef Smej ter veliko duhovnikov in bogoslovci. Razveseljiva in pomenljiva je bila navzočnost mariborskega župana dr. Andreja Fištravca in podžupana Zdravka Luketiča.
Slavje se je začelo pred stolnico, pri spomeniku bl. Antona Martina Slomška, kjer je bil začetni obred: poslušanje evangelija o Božjem usmiljenju in branje odlomka iz papeževe bule Obličje usmiljenja (Misericordiae vultus). Nato je nadškof stopil pred svetoletna vrata stolnice in jih odprl s pomenljivimi besedami, nanašajoče se na svetopisemsko besedilo iz Knjige psalmov: »Odprite se vrata pravičnosti, da vstopimo in hvalimo Gospoda«. Za nadškofom so stopili skozi svetoletna vrata navzoči škofje, duhovniki in verniki.
Pri maši so sodelovali skavti in mladi ter dodali pomemben ton celotni slovesnosti. V homiliji je nadškof na dialoški način odgovoril otrokom mladim in zakoncen na vprašanje: »Kaj pa naj mi danes storimo, da se bo med nami bolj uresničevalo Božje kraljestvo in da bo med nami več luči.«
Po slovesni maši v stolnici se je razvila procesija z lučkami do bazilike Matere usmiljenja, kjer je pred glavnimi »svetoletnimi« vrati nadškof ponovno vodil obred odprtja tamkajšnjih svetoletnih vrat. Množica Božjega ljudstva je nato lepo napolnila prostrano Marijino baziliko in sodelovala pri prepevanju litanij Matere Božje. Slovesnost smo sklenili z evharističnim blagoslovom. Nato je bila v baziliki še redna večerna nedeljska sv. maša.
Bog daj, da bi se naše romanje nadaljevalo in bi vsi skozi vse leto radi prihajali k svetoletnim vratom in stopali skoznje kot romarji k Očetu, ki je usmiljen in nam podarja svoj mir, odpuščanje ter pravo, resnično veselje, v katerem človek, v siju Božje ljubezni lahko odkriva svojo pravo vrednost in veličino, ko spoznava, da ga nebeški Oče neizmerno ljubi in vedno znova brezpogojno sprejema, če smo le pripravljeni priti k njemu.
