V sredo, 13. maja 2015, je v UKC Maribor sklenil svoje zemeljsko življenje in odšel h Gospodu upokojeni gornje-polskavski župnik Ivan Černenšek (p. Albin). Njegov pogreb v ponedeljek, 18. maja 2015 na pobreškem pokopališču v Mariboru in pogrebno sv. mašo v novi pobreški cerkvi je vodil nadškof metropolit msgr Alojzij Cvikl DJ.
Luč sveta je Ivan zagledal v zavetju Ptujske Gore. Skupaj s svojo mamo je prišel živet Maribor, tako je podobo Ptujskogorske Matere Božje zamenjala podoba Matere Milosti v frančiškanski baziliki v Mariboru, kamor ga je vodila plemenita in globoko verna mati. Tako je odkril Frančiškove manjše brate in se jim leta 11. 9. 1950 tudi pridružil, ko je v Novem mestu vstopil v frančiškanski red. Pred sedeminpetdesetimi leti, 31. avgusta 1958, je v baziliki Matere usmiljenje v Mariboru bil posvečen v duhovnika.
Svojo duhovniško pot po mašniškem posvečenju je začel najprej kot duhovni pomočnik v župniji Ljubljana - Šiška. Že naslednje leto (1960) je prišel za kaplana v frančiškansko župnijo v Maribor. V takrat mnogo večji mariborski frančiškanski župniji si je prizadeval, da je bil po vzoru sv. Frančiška ljudem, ki so se nanj obračali, najprej prijatelj, potem učitelj in spremljevalec otrok, mladih, zakoncev ter starejšim ljudem. Veliko ur je presedel v spovednici kot delivec Božjega usmiljenja in oznanjevalec upanja in tolažbe. S to veliko župnijo je povezanih 25 let njegovega dušnopastirskega dela.
Ko je leta 1964 župnija Spodnja Sv. Kungota izgubila svojega župnika je velikodušno pomagal: najprej kot vikar-namestnik, po desetih je omenjeno župnijo sprejel kot župnijski upravitelj, nazadnje kot župnik. Kot skrben dušni pastir je bil priča posebej hitremu razvoju vasi Pesnica, zato si je zelo prizadeval za ustanovitev samostojne župnije. Leta 1981, ko je bila ustanovljena župnija sv. Jožefa delavca v Pesnici, je prevzel dušnopastirsko skrb še za to, novo župnijo ter obe župniji vodil do leta 1985. V Pesnici je z veliko vnemo začel iskati prostor za bogoslužje, za bivališče duhovnika ter prostore za poučevanje verouka.
Po dobrih dvajsetih letih zavzetega dušnopastirskega dela v Spodnji sv. Kungoti in v Pesnici je bil leta 1985 imenovan za župnika na Zgornji Polskavi. Tudi tam se je popolnoma predal dušnopastirskemu delu. Leta 1991 je bil inkardiniran med duhovnike mariborske nadškofije, a je ostal tesno povezani s frančiškani, svojimi redovnimi brati. O njegovi gorečnosti za Božjo hišo zgovorno govori obnovljena župnijska cerkev na Zgornji Polskavi.
Zaradi bolezni in oslabelosti se je leta 2011 odpovedal župniji in stopil v pokoj. Zadnja leta življenja je preživel v Mariboru, v svojem stanovanju. Spet se je tesneje povezal s frančiškansko župnijo v Mariboru, kjer je stanoval. Kljub bolezni in, v zadnjem času, priklenjenosti na voziček, je bil vesel, da je ob vzorni oskrbi dobrih ljudi, še lahko maševal. Zadnje dneve svojega zemeljskega življenja pa je preživel v mariborski bolnišnici in tam tudi dočakal dan, ko ga je obiskala "sestra smrt".
