V torek, 21. aprila 2015 je v Mariboru, Slomškov trg 18, odšel v večnost stolni dekan, voditelj Pastoralne službe v Mariboru, član Zbora svetovalcev in ravnatelj Nadškofijskega arhiva msgr. Jože Goličnik.
Pogreb je bil v v petek, 24. 4. 2015, popoldne v župniji Šmihel nad Mozirjem.
Jože Goličnik se je rodil 5. marca 1940 na Lepi Njivi, v župniji Šmihel nad Mozirjem. Po osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Mozirju se je vpisal na celjsko Gimnazijo. Po uspešno opravljeni maturi pa vstopil v bogoslovje. Teologijo je študiral v Ljubljani in bil na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1966 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika.
Že na prvem službenem mestu, kot kaplan v Hrastniku, (1967 – 1970). je pokazal veliko pastoralno zavzetost in dejavno sodeloval pri ustanovitvi Posavskega pastoralnega področja. Leta 1970 je za dve leti odšel na novo službeno mesto, za kaplana v župnijo Velenje – Sv. Martin.
Nato je sedemindvajset let (1972 – 1999) upravno in pastoralno skrbel za mlado župnijo sv. Cirila in Metoda, Maribor – Tezno. Njegova prva naloga po prihodu na Tezno je bila dokončanje župnijske cerkve in gradnja župnišča. Z veliko zavzetostjo se je lotil dela. Poleg župnijskega središča je s pomočjo kaplanov, katerim je bil vseskozi skrben mentor, z veliko ljubeznijo in pastoralno modrostjo gradil živo Cerkev in našel primerne ter dobre sodelavce. Poleg pastoralnega dela je vestno skrbel za osebno izobraževanje ter duhovno oblikovanje. Ves čas službovanja na Teznem je bil tudi sodelavec Pastoralne službe v Mariboru, Hkrati z župniško službo je dolgo časa opravljal tudi službo prodekana (1986- 1991) in dekana (1991 – 1999) mariborske dekanije.
Leta 1999 (7. januarja) je bil imenovan za stolnega kanonika v Mariboru, za voditelja Pastoralne službe, ravnatelja Škofijskega arhiva ter rektorja cerkve sv. Alojzija v Mariboru. Kot birmovalec ali voditelj drugih slovesnosti je bil poznan vernikom po vsej mariborski škofiji, sedaj metropoliji. Nadškof msgr. Marjan Turnšek mu je zaupal službo škofovega vikarja za pastoralno področje. Za zvesto opravljanje svoje službe je bil odlikovan z nazivom »Monsignor« (2010).
Kljub bolezni, ki se je začela oglašati, je ostal delaven in je vztrajal vse dokler je mogel. Pogrešali ga bomo, saj je zvesto opravljal mnoge pomembne službe in naloge. S svojo preudarnostjo je znal poiskati rešitve in poti tudi, če so se stvari zapletle in ni bilo hitro videti prave rešitve. Naj mu Gospod bogato poplača njegovo predanost, ljubezen in srčnost, kar ga je kot duhovnika odlikovalo pri opravljanju službe.
