ŽUPNIJE

Župnija je osnovni organizacijski del vsake škofije. Prve župnije pri nas so nastale, ko se je krščanstvo že močno razširilo, to je v 11. in 12. stoletju. Imenujejo jih pražupnije in so obsegale večja območja. Kasneje, v glavnem po letu 1500, je na teh območjih nastalo več manjših župnij, ki obstajajo še danes. Župnija je ozemeljsko določena in vanjo spadajo vsi prebivalci, ki na ozemlju župnije prebivajo. Povprečna velikost župnije v mariborski škofiji obsega 2917 prebivalcev oziroma 2439 katoličanov. Največje župnije štejejo nad 15.000 prebivalcev oziroma do 14.000 katoličanov, najmanjša pa le 114 duš (nekaj župnij ne doseže števila 200 župljanov). 

Župnijo vodi župnik, pomaga mu lahko kaplan ali duhovni pomočnik ter Župnijski pastoralni svet. Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, vodi in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. Ukvarja se z vprašanji, ki so povezana z verskim in pastoralnim delovanjem župnije. Njegove naloge se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, to je na oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost. Župnijski pastoralni svet predlagajo, volijo in sestavljajo laiki. To je eden izmed najbolj uveljavljenih in prepoznavnih načinov dela laikov v Cerkvi. Cerkev je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965) dala močan poudarek posebnemu poslanstvu laikov in njihovi vpetosti v življenje in delovanje celotne Cerkve.

V Mariborski škofiji smo do preureditve cerkvenih pokrajin leta 2006 imeli 290 župnij, od tega jih je bilo 45 v soupravi brez lastnega župnika.

Ob razglasitvi novih škofij dne 07. aprila 2006 je bilo stanje naslednje: Dne 1. aprila 2015 je stanje naslednje:
župnij: 143  župnij: 143 
prebivalcev: 419.055  prebivalcev: 417.250
katoličanov: 355.654  katoličanov: 353.625 
duhovnikov: 210 (149 škofijskih in 61 redovnih)  duhovnikov: 185 (132 škofijskih in 53 redovnih)