ZahvalnaKo se cerkveno leto počasi izteka, obhajamo v bogoslužju zahvalno nedeljo. Četudi se pri vsaki evharistični daritvi Bogu zahvaljujemo za različne darove, nam Cerkev daje še posebno priložnost za zahvalo. V prvi vrsti gre zahvala Bogu, po katerem prejemamo neštete darove.

V današnjem času, ki ga zaznamuje materializem in potrošniška miselnost, ko lahko kupimo vsakovrstna odkritja uma, nam je misel hvaležnosti tuja, ali pa se nam celo postavlja vprašanje, komu naj se sploh zahvalimo za vse, kar danes imamo?

Po drugi strani pa tudi vemo, da je hvaležnost tista, ki spreminja svet: po njej postaja svet prijaznejši, toplejši in bolj vesel. Hvaležnost opogumlja in ustvarja med nami pristnejše medsebojne odnose. Misel, da smo drug od drugega odvisni je še dodaten razlog za hvaležnost.

Pred Bogom človek ne pokaže svoje veličine po tem kar je in kar ima. Pred njim šteje, če smo sposobni izstopiti iz sebe in se podati na pot k bližnjemu. Zato papež Frančišek pravi, da je edina revolucija, ki lahko spremeni svet, sposobnost služenja. Takrat, ko je človek sposoben dati na razpolago samega sebe, je to neprimerno večji dar, kot pa če ponudimo, kar nekdo misli da ima. Ljubezni, velikodušnosti, dobrote…, vsega tega ni moč presojati s količinskimi merami, tu gre za bogastvo srca, ki presega vse vidno in merljivo.

Na zahvalno nedeljo vsak od nas čuti, da se imamo za marsikaj zahvaliti Bogu. Ne le za sadove zemlje, ki nam dajejo vsakodnevni kruh, ampak še za mnoge druge stvari, ki se nam večkrat zdijo same po sebi umevne in morda sploh ne pomislimo, da so pravzaprav Božji dar in je zato prav, da se zanje Bogu tudi zahvaljujemo.

Zahvalna nedelja je priložnost, da se kot vaš pastir zahvalim vsem sodelavcem: duhovnikom, stalnim diakonom vsem članom župnijskih pastoralnih svetov, gospodarskih svetov, cerkvenim ključarjem, pevcem, izrednim delivcem sv. Obhajila, članom molitvenih skupin, bralcem beril, ministrantom, vsem, ki skrbite za urejenost in čistočo naših cerkva in drugih župnijskih prostorov ter okolja naših cerkva in župnišč. Zahvala vsem, ki kjerkoli v župniji sodelujete in ste v pomoč pri uresničevanju pastoralnega in prav tako gospodarskega poslanstva.

Hvala za pomoč in oporo, ki jo izkazujete duhovnikom. Hvala za pomoč v skupnih akcijah, ki jih je vsako leto kar nekaj. Skratka, hvala vsakemu, ki na kakršen koli način sodeluje in pomaga, da so naše župnijske skupnosti žive in dejavne.

Hvala za vse nabirke, darove in prispevke za potrebe naših župnijskih skupnosti. Brez teh darov ne bi mogli obnavljati in vzdrževati naših cerkva, na katere smo tako ponosni. Še posebej pa ne bi mogli opravljati našega osnovnega poslanstva, ki je oznanjevanje vesele blagovesti evangelija, podeljevanje zakramentov ter strokovna in duhovna priprava sodelavcev, ki so v oporo duhovniku in na razpolago občestvu, ki je toliko bolj živo, kolikor več je med člani dejavnih sodelavcev.

Hvala za tudi za nabirke in darove, s katerimi pomagate nadškofiji, da lahko tudi na tej skupni ravni opravljamo svoje poslanstvo. V sedanjih razmerah je delovanje škofije povsem odvisno od vaših darov. S tem se vsi še bolj zavedamo odgovornosti in si prizadevamo, da bi bila naša služba v dobro vseh.

Prav tako hvala za nabirke, ki jih nadškofija posreduje naprej, to so misijonska nabirka, dar za MIVO, Petrov novčič, Božji grob, nabirka in darovi za Karitas … .

Duhovnikom se zahvaljujem za oddane binacije in trinacije, za prispevek za duhovniški solidarnostni sklad ter za sprotno plačevanje prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje.

Posebej pa se želim zahvalili za vaše veliko zaupanje in velikodušnost, ki na različne načine gradi naša občestva in s tem tudi občestvo naše krajevne Cerkve. Tako sem zelo hvaležen za vso duhovno podporo, za vse vaše molitve, dobra dela in mašne daritve.

Karkoli je na svetu dobrega, nosi pečat večnosti in pripada Bogu, zato smo prepričani, da bo Bog vse dobro, ki ga storimo, stoterno nagradil na način, da nam bo v resnično dobro in da nam bo dal, kar najbolj potrebujemo.

Ob teh besedah zahvale tudi vse vas vabim k hvaležnosti, saj ta gradi med nami mostove večjega medsebojnega zaupanja in ljubezni ter nam utira pot k Bogu.

msgr. Alojzij Cvikl DJ

nadškof metropolit