IMG 20181106 125523Srečanje duhovnikov mariborske, celjske in murskosoboške škofije je potekalo od ponedeljka, 5. do srede, 7. novembra 2018. V čudovitem pohorskem okolju smo srečanje začeli refleksijo dosedanjih srečanj, kjer se je pokazala velika potreba po graditvi pristnega duhovniškega občestva in poglabljanja vsebin naše duhovniške identitete. Duhovništvo lahko živimo samo po poti občestva drug z drugim in z Njim, ki nas je poklica.

Prvi večer smo ob nedeljski Božji besedi (Mr 12,28-34) vstopali v tri temeljna povabila Kristusovega duhovništva: a) Biti poslušen edinemu Bogu, b) ljubiti ga z vsem svojim življenje, c) osvobojeni strahu zase vstopati v odrešene odnose z bližnjim. Zastavili smo si vprašanje Kje smo – v kakšnem osebne in družbenem vzdušju živimo? Razmišljali smo ob treh izzivih: a) Brez začetka ni nadaljevanja – nujnost stalnega poglabljanja v izvirni nauk in duhovno izkustvo, b) Med izgorelostjo in gorečnostjo – izčrpava izguba smisla in poslanstva, ne pa delo za Božje kraljestvo, c) Od kvasa Heroda in farizejskega kvasa do kvasa Kraljestva – ob spodbudah papeža Frančiška presegati mišljenje neognosticizma in neopelagianizma.

V torek je bil z nami zagrebški študentski duhovnik don Damir Stojić SDB, ki nam je odpiral biblične vsebine duhovniške službe. Kdo sem? Sveto pismo predstavi duhovnika kot očeta, kot molivca, kot učitelja, kot bojevnika, kot sodnik in kot ženina. Eden glavnih vzrok osebne in družbene krize je prav v umanjkanju očetovstva. Zato imamo duhovniki danes še posebno odgovornost, da živimo in razvijamo to poslanstvo, ki nam je po zakramentu zaupano. K temu nas je spodbujala tudi študentka iz Damirjeve pastoralne ekipe: Bodite očetje in učitelji, bodite avtentični, bodite »Kristonosci« in ne bojte se duhovniške samote, v kateri se lahko prečiščujejo nezdrave navezanosti!

Popoldne pa nam je predavatelj spregovoril o novi evangelizaciji ter nam podal osem smernic: 1) Zavedati se, da so ljudje lačni pristnega oznanila – evangeljske kerigme! 2) Zaupati v moč Njega, ki nas pošilja – smo zgolj »osli«, po katerih Kristus vstopa v svet! 3) Oznanjati kerigmo – osebo Jezusa Kristusa in ne zgolj ideje in nauk! 4) Resnica je privlačna sama po sebi – oznanila ne razvodeniti! 5) Oznanjati veselje z veseljem! 6) Vaditi se v drži dobrohotne širokosrčnosti! 7) Pripravljati se na preizkušnjo – tudi na daritev krvi! 8) Prositi darove Svetega Duha! Prositi za karizme, ki jih želi Bog tudi danes obujati v Cerkvi!

V sredo smo skupaj prepoznavali, kaj nam v tem času Gospod še posebej naroča. G. nadškof nas je v duhu sinode za mlade spodbujal, da poživimo »spomin na mladost«, na Klic, ki nas je povabil v duhovniško življenje, v vedno novo občestveno življenje z Njim. Rešitev je v biti Kristusov, ne zgolj delati za Kristusa (prim. Lk 10,20). Kakor prve učence, kliče Gospod tudi nas, da bi bili najprej z njim,  šele nato pa nas bo lahko tudi pošiljal z močjo besed in dejanj (prim. Mr 3,14). Vsak lahko najde, kaj je tisto »eno«, ki manjka (Mr 10,17sl.), da bi lahko bili bolj živi Kristusovi duhovniki. Papež Frančišek nas tudi spodbuja, da bolj načrtno gojimo proces osebnega in skupnega razločevanja. »Razločevanje nima namena odkrivati, kaj bi lahko še dosegli v tem življenju, ampak kako bi bolje izpolnili poslanstvo, ki nam je bilo zaupano s krstom.« (VR 174) Ob Jezusovi priliki o izgubljeni ovci (Lk 15,1-7) smo preverjali, kje smo, koliko je v nas drže izgubljene ovce, koliko drže 99 zvestih in koliko je v nas Pastirja, ki vidi vsako ovco kot osebo in išče poti do vseh. Prepoznali smo dva temeljna izzivi, pred katerima stoji naša Cerkve in še posebej mi duhovniki danes: Izziv vere in izziv oznanjevanja. Pozvani smo narediti prehod od prevečkrat formalne in institucionalne k živi in osebni veri ter prehod od pastorale poučevanja k življenju pastirja, ki gradi na zaupanju v vero, moč in odgovornost občestva Cerkve, ki jo kliče in zbira Sveti Duha.

Prof. dr. Maksimilijan Matjaž

Fotografije