images pek gorcaOb zahvalni nedelji razmišljamo o hvaležnosti in se zahvaljujemo za vse, kar v življenju imamo in nam je dano. Občutek hvaležnosti je velika moč človeške duše – rekli bi lahko, da je hvaležnost prvi, spontan začetek religije. Če bi iskali, kaj je tisto najbolj univerzalno, temeljni vzgib srca, ki je skupen vsem religijam in tudi vsakemu človeku, sem prepričan, da sem spada hvaležnost. Vsak človek ima v srcu vsaj toliko prostora, da lahko čuti hvaležnost za dar življenja, za zdravo pamet, za zdravje, za družino, za sočloveka, za službo, za mir ... Občutki te globoke hvaležnosti, ki jo nosimo ljudje v sebi, so popolnoma pristni. Ljudje se ločimo šele pri nadaljnjem vprašanju, komu smo hvaležni? Kdo je naslovnik hvaležnosti? Kristjani odgovarjamo, da gre prva zahvala Bogu. Ne predstavljam si, kako težko mora biti človeku, ki v sebi nosi veliko mero hvaležnosti, pa ne najde Njega, komur je hvaležen.

Ob tej priložnosti se kot pastir mariborske krajevne Cerkve obračam na vas duhovniki in diakoni, škofijski in redovni, ki se razdajate za zaupana vam občestva. Veliko hvaležnost čutim tudi do vas, redovnice in redovniki, ki s svojim življenjem pričujete za vrednote, ki se svetu zdijo zastarele, vendar vsi čutimo, da so kako zelo so potrebne.

Besedo zahvale namenjam tudi vsem sodelavcem po župnijah: katehistinjam in katehistom, članicam in članom župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov, ključarjem, zakristanom, delivcem obhajila, pevcem, bralcem, voditeljem in članom molitvenih in zakonskih skupin, vsem, ki čistite in krasite cerkve. Tukaj ne smem pozabiti na pridne gospodinje, ki svoj prosti čas namenite za strežbo duhovnikom in gostom v župniščih. Hvaležnost pa izražam tudi vsem tistim tihim molivcem po naših župnijah, tudi tistim, katerih molitev je trpljenje, ki ga darujete. Vsem sem hvaležen za mnoge žrtvovane ure, ki jih mnogi ne opazijo, so pa v večnem Božjem spominu.

Hvaležen sem tudi za vse nabirke, darove in prispevke po župnijah. Veliko je bilo storjenega ravno s pomočjo dobrodušnih darovalcev. Po župnijah lahko vidimo, kaj se da narediti s skupnimi močni. Tako sem resnično ponosen na vse obnovljene zgradbe in na vsa v Kristusu trdno zasidrana občestva, ki so čuteča do najbolj ubogih. Prav tako se zahvaljujem za vse nabirke, ki jih oddajate na nadškofijo, in druge darove, ki jih namenjate za delovanje nadškofijskih uradov in drugih ustanov. Duhovnikom zahvala za oddane binacije in trinacije, za prispevke v duhovniški solidarnostni sklad ter za vestno plačevanje prispevkov.

Na koncu se vam vsakemu posebej iskreno zahvalim za vsako dobro besedo in molitve. Zahvaljevanje je seme veselja, zato si upam reči, da se vsak dan posebej zahvaljujem za našo skupno prehojeno pot. Zahvala in veselje pa sta tudi v središču oltarne daritve pri evharistiji, ko vedno znova vstopamo v veselje svojega Gospoda (Mt 25,21). Veselje in zahvala naj bo v našem srcu, ko na priprošnjo blaženega Slomška kličemo blagoslova na našo nadškofijo.

msgr. Alojzij Cvikl DJ

nadškof metropolit